Saša Mächtig je nesporna legenda slovenskega industrijskega oblikovanja. Pa ne le zato, ker je bil pobudnik oziroma utemeljitelj te študijske smeri na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, ali ker mu je uspelo že takoj po osamosvojitvi, septembra leta 1991, v Ljubljani organizirati svetovni kongres industrijskega oblikovanja, s čimer je Slovenijo, ki si je takrat šele prizadevala pridobiti mednarodno priznanje, pomagal postaviti na zemljevid in jo svetovni javnosti predstaviti kot optimistično, izrazito v prihodnost zazrto državo. Še več; skozi zgodbo o idejni zasnovi, izdelavi in mednarodnem uspehu njegovega kioska K67 lahko razberemo veliko tudi o Mächtigu osebno, pri kakšnih intelektualnih tradicijah se pravzaprav napaja, kako vidi poslanstvo arhitekta in oblikovalca, kako razume razmerje med funkcionalnim in lepim. O vsem tem in še čem Saša Mächtig razmišlja v ponovitvi oddaje Razkošje v glavi na Prvem. Pripravil jo je Goran Dekleva.

Frančiškanska patra Angelik in Roman Tominec sta se v spomin Ljubljančanov vpisala s svojo prizadevnostjo za socialno pravičnost, zavračanjem sodelovanja z okupatorjem med drugo svetovno vojno in odprtostjo, ki jima je omogočala široko priljubljenost tudi zunaj katoliških krogov. Od smrti patra Angelika, ki se je ukvarjal predvsem s socialnimi vprašanji, je lani minilo 60 let, pater Roman, ki se je uveljavil kot odličen duhovnik ter predavatelj sakralne umetnosti na teološki fakulteti, pa je svojega starejšega brata preživel za tri desetletja in se poslovil konec februarja 1991. Njuno zanimivo življenje, močno sprepleteno z zgodovino našega prostora v preteklem stoletju, so nam ob okrogli obletnici njunih smrti v eni od preteklih oddaj Sledi časa pomagali predstaviti teolog in publicist dr. Peter Kovačič Peršin, nečakinja patrov Tominec Barica Pintarič, predvsem pa frančiškanski pater dr. Silvin Krajnc, ki službuje v župniji Ljubljana - Šiška in je kar dvanajst let živel skupaj s patrom Romanom ter o obeh bratih napisal tudi obsežno monografijo z naslovom Brata pater Angelik in pater Roman Tominec: glasnika pravičnosti in dobrote. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Ob omembi Gorjancev se marsikdo najbrž spomni na znamenite Bajke in povesti o Gorjancih izpod peresa Janeza Trdine. In prav te pomenijo pomemben del zgodbe z naslovom Gorjanci – med Rimom in Bizancem. Gre za pregledno arheološko razstavo v galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu, kjer je predstavljenih več kot 1400 arheoloških predmetov s petih gorjanskih utrjenih višinskih poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških naselij. To so bila zatočišča ali refugiji, ki so jih naseljevali prebivalci iz nižinskih predelov dolenjske strani Gorjancev, v nemirnem obdobju tako imenovanega preseljevanja ljudstev. Gre za čas med 3. in 6. stoletjem našega štetja med zatonom antike in prihodom Slovanov ter za pretežno naselbinske najdbe pozneje v zgodovini izginulih in drugih ljudstev, kot so bili romanizirani staroselci, Goti, Langobardi, Gepidi, Avari in druga ljudstva. Več o tem pa v oddaji Nedeljska reportaža, ki jo je pripravil Milan Trobič.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Grški filozof Aristotel je verjetno najbolj poznan prav po svoji misli o zlati sredini, ki se navezuje na vprašanje vrline oziroma človekove odlike. Verjel je namreč, da prav delovanje v skladu z moralnimi krepostmi človeka osrečuje in ga dela vedno boljšega, kreposti pa so po njegovem mnenju neka srednja mera med dvema skrajnostma oziroma slabostma, ki se jima moramo izogibati.
V svojem delu z naslovom Nikomahova etika je tako večkrat opozoril, da se moramo pri ravnanju držati zlate sredine, to je ravno pravšnje mere, saj "vrline propadejo tako zaradi pomanjkanja kot zaradi pretiravanja". Podobno se dogaja pri vsakdanjih rečeh, kot sta na primer telesna vadba in primerna prehrana: telesne moči nam namreč izčrpa tako pretiravanje v vadbi kot opuščanje vadbe. Enako je z zdravjem: "Čezmerno uživanje ali pa pomanjkanje pijače in hrane nam zdravje uničujeta, zmerna količina pa ga ustvarja, krepi in ohranja." Po Aristotelovem mnenju moramo tudi v primeru moralnih kreposti ohranjati neko srednjo mero med preveč in premalo, med pretiravanjem in umanjkanjem – takole pravi, ko komentira vrlino poguma: "Kdor pred vsem beži, kdor se vsega boji in se ničemur ne upre, postane strahopetec, kdor pa se ničesar ne boji in drvi v vsako nevarnost, postane vihrav predrzneš." Pravilno bo torej ravnal tisti, ki bo ravno prav pogumen in se bo uprl svojim strahovom, a ne za vsako ceno. Da bi torej živeli dobro, moramo vselej izbrati tisto vmes med preveč in premalo, saj vrline ohranja prav srednja mera.
Vendar pa nadalje Aristotel poudarja, da ta sredina ni za vse enaka – ravno nasprotno: odvisna je od vsakega posameznika, zato je ne moremo določiti vnaprej, pač pa mora vsak presojati zase. Tudi tukaj Aristotel povleče vzporednice s hrano: nekomu je lahko določena količina hrane preveč, nekomu drugemu pa je ista količina zlahka premalo. Kakor torej v telesnih potrebah presojamo v skladu s potrebami, moramo podobno ravnati tudi v primeru vrlin in jih prilagajati vsaki posamezni okoliščini – iskati moramo torej "sredino glede na sebe", da pa bi to lahko storili, se moramo seveda zelo dobro poznati. Aristotel zato poudarja, da "ni lahka stvar biti kreposten. Zakaj če hočemo v vsakem primeru zadeti sredino, je potreben precejšen napor; saj tudi sredine kroga ne zadene kdorsibodi, ampak le, kdor je tega vešč".

Kitajska je vstopila v leto tigra! Vstopili so v leto 4719. V Torkovem kvizu danes mi vstopamo v njihov svet, v svet lunarnega koledarja.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.

S februarjem Italija sprošča pogoje za vstop v državo, Danska odpravlja skoraj vse omejitvene ukrepe, sprošča jih tudi Anglija. A prehajanje državnih meja še zdaleč ni tako preprosto, kot je morda bilo pred pandemijo. V torkovem Svetovalnem servisu gostimo Andreja Štera, vodjo konzularnega oddelka na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki bo odgovarjal na vprašanja o aktualnih potovalnih infomacijah.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Kitajska je dežela številnih nasprotij. V velemestih vzhoda je izrazit razvojni preskok, ki ga je Kitajska naredila v zadnjih desetletjih, najbolj nazoren. Tu najsodobnejša infrastruktura zagotavlja visoko kakovost bivanja; za tako rekoč vse storitve potrebujete le pametni telefon.

Nagel razvoj je prinesel številne globoke spremembe in prioritete družbe se spreminjajo. Vse manj je občudovanja zahoda, ki je bilo še pred nekaj leti skoraj samoumevno, vse manj je tudi pripravljenosti na nekoč običajne celodnevne delovnike. Nova blaginja je prinesla številne nove možnosti za preživljanje prostega časa in predvsem mladi jih ne želijo zamuditi. Medgeneracijski prepad je vse širši. Pomembno mesto pri oblikovanju mnenj ima seveda kitajski splet, kjer igra pomembno vlogo državna cenzura.

Seveda pa od naglo rastoče državne blaginje niso imeli vsi enakih koristi. Ločnica med razvitim kitajskim vzhodom in veliko manj razvitim zahodom je velika. Na Kitajskem je dostop do temeljne družbene infrastrukture, kot sta zdravstvo in šolstvo, povezan s krajem stalnega prebivališča, ki ga nikakor ni preprosto spremeniti. Pritisk na ključna velemesta, kjer so najboljše institucije, je izreden, konkurenca prav tako. In številnim se visoka življenjska in karierna pričakovanja ne uresničijo.

Nekaterim dejavnikom, ki oblikujejo kitajsko družbo danes, smo se posvetili v tokratni Intelekti, v kateri so sodelovali trije sinologi:

– doc. dr. Maja Veselič, predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani;
– Luka Golež, ki že sedem let živi in študira v Pekingu;
– Nika Zobec, ki že osem let živi in dela v Šanghaju.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prva vrsta je 20-minutna tedenska oddaja, v kateri glasbeniki nastopajo živo v studiu 13, spremljate pa lahko tudi videoprenos na Facebooku. Zbirka glasbenikov je pestra, torej primerna za vsako uho – tudi zato, ker igrajo živo, neposredna izkušnja pa je še intenzivnejša. Urednica oddaje je Alja Kramar, v njej pa sodeluje celotno glasbeno uredništvo Prvega programa.

Včerajšnji dogovor z zdravniki, ki naj bi dosegli zvišanje vseh plač za 6 oziroma 7 razredov, ter predviden izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema sprožata razburjenje. Dogovor mora sicer potrditi še vlada, ki pa bi s to enostransko potezo zatresla temelje plačnega sistema, opozarja predsednik sindikata SVIZ Branimir Štrukelj. Ministrstvo in Fides vsebine za zdaj ne komentirata.

V oddaji tudi:

Bo država uporabila predkupno pravico v primeru prodaje Savinega deleža Madžarom? Spremembe na področju veljavnosti kovidnih potrdil - neomejeno samo za cepljene s poživitvenim odmerkom. Na smetiščih vedno več neprevzete mešane odpadne embalaže.

Drugi poudarki oddaje:
-Velenjski mestni svet ugotavlja, da bodo imele občine v boju proti pomanjkanju kadra v primarnem zdravstvu še večjo vlogo kot do zdaj
- Zakaj bodo v Ilirski Bistrici, Ajdovščini in Tolminu lahko znova opravljali vozniške izpite, v Idriji in Litiji pa ne?
- V Posavju obujajo navade in kulturo starih Ajdov
- Kako napreduje projekt prvega pasjega parka v Mariboru?

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Nekaj manj kot 5900 otrok in mladih ter 1900 zaposlenih je bilo konec januarja aktivno okuženih z novim koronavirusom. Zaradi novih pravil odrejanja karanten je šolanja na daljavo veliko manj kot pred dvema tednoma, a to ne pomeni, da lahko šole lažje zadihajo. Številne se spoprijemajo s pomanjkanjem kadrov, težkimi delovnimi pogoji, z obsežnimi administrativnimi nalogami, pojavlja pa se tudi vprašanje, kaj se dogaja s šolarji, njihovim znanjem in duševnim zdravjem. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je šolam prišlo naproti s sredstvi za dodatne zaposlitve, povečanjem normativov svetovalnih služb in zmanjšanjem predpisanega števila ocen pri posameznem predmetu. O tem, ali je to dovolj, voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki.

Gostje:
- Boris Zupančič vodja Sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport,
- Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije in ravnatelj OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani.
- Ajda Erjavec, predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije in psihologinja na Gimnaziji Bežigrad,
- Jana Jerenec, učiteljica zgodovine in angleščine na OŠ Kidričevo.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Na Prvem sledi prva epizoda zvočne knjige Leninov park avtorja Tadeja Goloba. Knjigo pod režisersko taktirko Ane Krauthaker prebira dramski igralec Saša Tabakovič. Zvočno knjigo lahko poslušate vsak dan ob 19.10 na Prvem, v celoti jo lahko kupite na spletni strani ZKP RTV Slovenija.

Otroke ima škrat najraje.
Pripoveduje: Maja Sever.
Napisala: Doroteja Lampič.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.

Drugega februarja boste v koledarjih našli označen praznik: svečnica. Beseda sama nam hitro razkrije pomen praznika, pa vendar je blagoslov sveč, ki se na ta dan opravlja v Rimskokatoliški cerkvi, le en košček vsebine. Svečnica je v cerkvenem letu praznik Jezusovega darovanja v templju; prvotno ime praznika pa je bilo Marijino očiščevanje.

Korenine praznika pa so še daljše, in sicer so v dneh okrog svečnice v starem Rimu praznovali luperkalije. Množice so se z gorečimi plamenicami valile po ulicah, številni med njimi so se oblekli v kože, ipd. Dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, podrobneje predstavi ta čas kot tudi obred ženskega očiščevanja. Prvotno ime praznika je bilo namreč Marijino očiščevanje, v preteklosti so verjeli, da je ženska po porodu nečista in tako je morala počakati vsaj 40 dni, preden se je vrnila v družbo. Svečnica nastopi točno 40 dni po božiču, kar označuje tudi Marijino očiščevanje in darovanje: z Jožefom sta dojenčka Jezusa prinesla v tempelj, kjer sta ga posvetila Bogu, kot je bila navada za vsakega prvorojenca, odkupila pa sta ga z dvema goloboma oz. grlicama. To je bil dar, ki so ga premogli reveži. Bogatejši so darovali večje živali.

Na Slovenskem je znano tudi svečniško koledovanje in pesmi, ki spremljajo kolednike, redno omenjajo Marijo z dvema golobčkoma, starčka Simeona in prerokinjo Ano ... kar nakazuje na to, da se vsebina teh pesmi trdno opira na svetopisemsko poročilo, ki ga je zapisal evangelist Luka.

Kot praznik luči se je svečnica preoblikovala v Rimskokatoliški cerkvi, ko na ta dan blagoslavljajo sveče. Več o cerkveni plati praznika pove duhovnik, g. Janez Maučec iz župnije sv. Marko niže Ptuja.

Kolednice nam pojejo Ljoba Jenče, pevke iz Ložnice pri Makolah na Štajerskem, oktet Suha, mlajše pevke AFS France Marolt, pevke iz Stojncev in Male vasi (Alenka Domanjko Rožanc, Lucija Janžekovič, Eva Kostanjevec in Ajda Šterbal ter Špela Forštnarič, Irena Forštnarič in Marija Kolarič), Ragle in Katice. Ja, svečnica je eden redkih praznikov, ob katerem koledujejo ženske, čeprav so sprva na ta dan koledovali moški.

Igra je nastala po noveli z enakim naslovom. Besedilo je teološki disput o božji vsemogočnosti, o dobrem in zlu. Don Lorenzo kot demonski človek vrača krivico s krivico in temu načelu prikroji svojo življenjsko filozofijo. Iz nemoči, biti graditelj in nesmrten kot Bog, postane demon smrti.

Prirejevalec: Dušan Gorše
Režiserka: Irena Glonar
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc

Bartol – Aleš Valič
Bog – Jurij Souček
Giorgio – Pavle Ravnohrib
Don Lorenzo – Borut Veselko

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1992.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Oddajo posvečamo mojstru besedilnega izraza Dušanu Velkaverhu.

Jože Šmit se je rodil v Rogatcu v kmečki družini, v Ljubljani se je šolal na klasični gimnaziji, na Dunaju pa nato študiral gozdarstvo. Med drugo svetovno vojno so ga mobilizirali v nemško vojsko. Po invaziji v Franciji je leta 1944 pobegnil k zaveznikom, bil prepeljan najprej v Anglijo, nato pa v Italijo, kjer se je priključil jugoslovanskim čezmorskim brigadam in se z njimi vrnil domov. Po vojni je do leta 1961 delal kot časnikar pri Kmečkem glasu, leta 1959 se je preselil v Litijo, desetletje pozneje pa v Ljubljano, od leta 1964 je bil lektor pri založbi Mladinska knjiga.
Pesmi je začel objavljati konec tridesetih let. V zgodnjih pesmih prevladujejo težnja po metrično urejenih oblikah, intimna občutja in navezanost na naravo. V povojnih letih se je sprva skušal priključiti toku objektivistične lirike, pozneje se je vrnil k svojim izhodiščem in miselno dozorel. Predstavljamo vam nekaj pesmi Jožeta Šmita iz leta 1965 objavljene zbirke Lirična postila, zadnja pa je nastala le nekaj let pred pesnikovo smrtjo leta 2004.