Gostja današnje oddaje Razkošje v glavi bo muzejska svetnica v Narodnem muzeju Slovenije in docentka na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, dvojna doktorica znanosti umetnostne zgodovine in heritologije Mateja Kos Zabel. Specialni področji njenega dela na področju uporabne umetnosti sta keramika in steklo. Je avtorica številnih razstav, člankov in knjig ter raziskovalka, ki v svoje delo vključuje naravoslovne metode pri preučevanju muzejskih predmetov. Opravlja tudi ekspertno delo in je vodja evropskega projekta Kreativno podjetništvo v keramičnih regijah - razvijanje, izobraževanje, vzpodbujanje. Doc. dr. Matejo Kos Zabel je pred mikrofon povabila Petra Medved.

V oddaji V navezi se tokrat pogovarjamo o nevarnostih, ki jih prinašajo plazovi, in načinih, s katerimi se jim lahko izognemo. V navezo smo povabili dr. Iztoka Tomazina, pisca knjige Na meji, sicer pa izkušenega gorskega reševalca in himalaista. Oziramo se tudi v zgodovino - dr. Peter Mikša predstavlja prvo slovensko odpravo na Aconcaguo, od katere je 28. januarja minilo 40 let.

»Najnavadnejši kmet uvideva že dandanes, da samo »stara praksa« v kmetovanju ne velja več; kajti poleg pridnih rok treba je mnogo več zdravega pojmovanja in razumevanja, kakor v tistih »dobrih starih časih«. Do tega pridemo potom dobro organiziranih kmetijskih šol, kojih učni jezik pa mora biti materini jezik učencev.«

Tako se je že leta 1903 pridušal komentator v Slovenskem gospodarju na situacijo kmetijskega šolstva na Slovenskem, s posebnim akcentom na Štajersko. Tam namreč slovenske kmetijske šole še ni bilo in je še kar nekaj desetletij ne bo. Sploh pa ni bilo izobraževalne ustanove za kmečka dekleta in preteči je moralo mnogo kmetskega znoja, da se je leta 1935 premaknilo. Banovina je kupila grajsko poslopje v vasi Svečina in v sami srčiki slovenjegoriškega vinogradništva se je začela skoraj 70 letna zgodovina kmetijskega šolstva.

Avtor Marko Radmilovič živi skoraj pod gradom, v katerem se odvija zgodba tokratne oddaje Sledi časa.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Človek je bitje, ki že po naravi išče trascendentni svet. Vse kulture sveta, naj bodo še tako primitivne, nam kažejo to realnost. Človeka torej žeja po onstranstvu in posledično po Bogu, ki se razodeva po lepoti, ker ta vodi k Bogu. Naš razum išče resnico in volja hrepeni po dobroti, ker v njej najde notranji mir in zadoščenje, ki sta potrebna za dosego radosti in osebne sreče. Takrat zavladata v človeku lepota in harmonija. Najgloblje misli in čustva, ideje in spoznanja, človek spontano sporoča drugim. Orodje tega sporočila je umetnost, ki ljudi plemeniti in usmerja k višjemu idealu. Skupno doživljanje lepote poglablja in boljša kvaliteto komunikacije. Umetnost pa odpira pot k veri, kot novi dar. Vera in lepota najbolje izražata človekovo presežnost. Umetnik ustvarja, govori o sebi, o svetu, o stvareh, ob tem pa kliče hvalnico Bogu, stvarniku, večni Lepoti in tudi človeku, ker si Bog in človek nista v nasprotju, saj sta povezana. Bog je izbral človeka za sodelavca, za oblikovanje družbe in vsega stvarstva. Človek je v svoji znanstveni, družbeni, umetniški poti samostojen in avtonomen, ker mu je bila dana svoboda izbere. Ko se človek posveča umetnosti, prispeva k temu, da se človeštvo dviga v boljši svet vrednot, resnice, lepote, dobrote, odpuščanja, ... Sveti Janez Pavel II. je v svojem Pismu umetnikom, nanizal nepogrešljive misli. Da je umetnik tisti, ki še najbolj lahko začuti Boga, ki se mu pri ustvarjanju "pridruži". Bog stvarnik prikliče nekaj iz niča, mojster umetnik pa uporablja nekaj kar že obstaja in temu daje obliko in pomen. S svojimi deli umetnik nagovarja soljudi in navezuje stik z njimi. Umetnik se daruje za druge v svoji družbi, družbo z odgovornostjo sooblikuje in si ne dovoli iskanja prazne slave ali poceni popularnosti. Ko smo v neposrednem stiku s pravo umetnino, veliko mojstrovino, recimo z Bachovim Matejevim pasijonom, Michelangelovo Pietá ali Dantejevo Božansko komedijo, opazimo, da se naša duša vznemiri zaradi tolike lepote. Tudi naše telo začuti veličino vrhunske kulturne dobrine, ki kar vabi k vriskanju od občudovanja. Da to doživimo, moramo biti odprti in dostopni za lepoto, to pa predpostavlja, da gremo najprej vase in v sebi odkrivamo dimenzijo duhovnosti in ji damo prostor in čas, da se razvija. Torej, stik z vrhunskimi umetninami nas popelje v višje oblike duhovnosti. Takrat lahko postanemo boljši ljudje, bolj dovzetni za doživljanje lepote, ker ne dopustimo, da gredo ta doživetja mimo nas, ne da bi nas nagovorila. Naša zavest jih dojame in zabeleži. Postanejo referenčne dobrine za pravilno vrednotenje drugih dobrin. In kaj pomeni biti boljši človek? Predvsem, biti blagohoten do sočloveka, v naši dobroti do njega, v našem sočutju in empatiji do drugih in posledično v zmožnosti odpuščanja, kot izraz najvišje oblike Ljubezni. Družba, v kateri prevladujejo dobri ljudje, je homogena in notranje uravnovešena.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Čeprav se prav vsi morda ne strinjajo, da bo 21. stoletje kitajsko stoletje, je očitno, da Kitajska vse bolj postaja, če že ne v vseh pogledih najmočnejša sila, vsaj eden najpomembnejših igralcev na svetovnem geopolitičnem odru. Toda kako azijska velesila, ki je v preteklih desetletjih doživela tako neverjeten gospodarski vzpon, gleda na samo sebe in kakšen položaj želi imeti v svetu? O samopercepciji Kitajske danes in v zgodovini je s sinologinjo dr. Majo Veselič z ljubljanske Filozofske fakultete govorila Alja Zore.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
Na osrednji kulturni praznik, bomo slišali skladbo Slovo od mladosti, ki jo je uglasbila skupina Avtomobili.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Januarja lani je v enem svojih govorov kitajski partijski in državni voditelj Xi Jinping pripomnil, da sodobni svet pretresajo globinske spremembe, spričo česar se zdi mednarodni položaj naravnost kaotičen. Predsedniku Xiju seveda lahko samo pritrdimo – v zadnjih nekaj letih se je na primer pokazalo, da ameriška liberalna demokracija ni tako trdna, kakor smo si mislili v drugi polovici 20. stoletja; da ruska moč ni tako brezzoba, kakor smo si mislili po padcu berlinskega zidu; da bosta računalniška revolucija in globalno segrevanje še bolj, kakor smo si kadarkoli mislili, spremenila pogoje za človeka dostojno življenje na vseh celinah. Seveda pa v ta niz sprememb, ki so zamajale naše razumevanje sveta, spremenila naša pričakovanja glede prihodnosti in vnesla veliko negotovosti v mednarodne odnose, lahko ali celo moramo prišteti še en dejavnik – vsestranski vzpon Ljudske republike Kitajske. Gospodarska in vojaška moč dežele na oni strani velikega zidu že vsaj trideset let nezadržno naraščata, s tem pa se, jasno, z vse večjo ostrino zastavlja tudi vprašanje, kako bo Kitajska to moč uporabila. Kaj pravzaprav hoče doseči? Kako si predstavlja idealno urejene meddržavne odnose v 21. stoletju in kje v kontekstu te ureditve navsezadnje vidi samo sebe? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili dve sinologinji – novinarko in dolgoletno zunanjepolitično dopisnico časopisne hiše Delo Zorano Baković in raziskovalko pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in predavateljico na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete dr. Heleno Motoh. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Na Prešernov dan bo v Prvi vrsti nastopila legendarna, pred tremi leti ponovno oživljena zasedba Salamander. Sestavlja jo pet vsestranskih umetnikov in kulturnikov: pianist in avtor skladb Milan Dekleva, vokalistka Bogdana Herman, kitarist Jerko Novak, saksofonist Lado Jakša in violinist Božo Ogorevc. Zazvenele bodo nove skladbe Milana Dekleve, v katerih se moč uglasbene poezije povezuje s skupinsko improvizacijo.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Nekateri mandati ministrov za kulturo so minili zelo medlo in hitro, drugi mandat ministra Vaska Simonitija pa je med najburnejšimi in najzahtevnejšimi. Izzivov za radijski pogovor je veliko. Za praznično oddajo ob 17-ih smo ga vprašali, koliko razmišlja o svoji podobi v javnosti, saj se zdi, kot da mu je zanjo vseeno. Med temami pa smo se posvetili najaktualnejšim: nedavno objavljenim rezultatom programskega razpisa, namenjenega štiriletnemu financiranju javnih kulturnih programov. Sodišče pa obravnava zahteve ministrstva po izselitvi nevladnikov iz Metelkove. Z Vaskom Simonitijem se je pogovarjal Aleksander Čobec.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Na Prvem sledi prva epizoda zvočne knjige Leninov park avtorja Tadeja Goloba. Knjigo pod režiserko taktirko Ane Krauthaker prebira dramski igralec Saša Tabakovič. Zvočno knjigo lahko poslušate vsak dan ob 19.10 minut na Prvem, v celoti pa jo lahko kupite na spletni strani ZKP RTV SLOVENIJA.

Nocoj bomo slišali prvo izmed 20 novih pravljic, izbranih med 945 pravljicami, ki so prispele na naš radijski natečaj za izvirno slovensko pravljico. In Kako se napiše pravljico - vprašati bi morali avtorico Tatjano Gomboc Jerman. Vam pa prišepnemo, da pomaga tudi kakavček. V zgodbo nas bosta s svojima glasovoma popeljali igralka Tjaša Železnik v vlogi mame pripovedovalke in Marli Piletič Železnik v vlogi deklice Lare.

Tokrat bomo dali prostor nagrajencu Prešernovega sklada za leto 2022. Skladatelj, pedagog, zborovodja, dirigent, umetnik, ljubitelj lepega in ljudskega. Predvsem odnos s slednjim bomo postavili v ospredje. Sam se, kot pravi, ljudske glasbe dotika s tresočo roko. V uri pogovora v prostorih Glasbene matice, kjer vedno nekje nekdo marljivo vadi in iz inštrumenta izvablja melodije, smo se lahko prepričali, da je človek, ki izkazuje globoko spoštovanje do ljudske glasbe. Ljudsko blago raziskuje, primerja, občuduje in ga ob priložnosti tankočutno glasbeno oplemeniti. Naš gost je Damijan Močnik.

Skladatelj Damijan Močnik se je v zadnjih letih uveljavil kot eden najpomembnejših slovenskih zborovskih in vokalno-instrumentalnih skladateljev. O njegovi mednarodni odmevnosti pričajo redne izvedbe njegovih skladb na najprestižnejših festivalov po svetu. Njegove pesmi izvajajo pevci najvidnejših profesionalnih pevskih zborov. Danes v vlogi zborovodje in umetniškega vodja glasbenih dejavnosti deluje na Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, prav tako je docent na ljubljanski Akademiji za glasbo. To je že njegova druga Prešernova nagrada, prvo je prejel v študentskih letih za skladbo za simfonični orkester.

V oddaji slišimo slovenske ljudske v priredbi Damijana Močnika in izvedbi različnih slovenskih pevskih zborov - od otroških do odraslih.

Zimzelena igra, tako rekoč ponarodela, a zmeraj aktualna, je priredba satirične Figarove svatbe, ob nastanku najbolj revolucionarne komedije v svetovni literaturi in zato cenzurirane. Leta 1784 je bila vendarle uprizorjena, a ni smela biti prikazana v Avstriji. V knjižni izdaji pa je lahko izšla. Večno priljubljenost pa si je igra pridobila zaradi izvrstne situacijske komike, zapletov, spletk in pasti, ki jih baronu nastavljajo drugi liki. Matiček jih prekaša po svoji pozitivni naravnanosti in okretni bistrosti.

Prirejevalka Rapa Šukle
Režiser Mirč Kragelj
Dramaturg Emil Smasek
Tonski mojster Dušan Mauser
Avtor izvirne glasbe Bojan Adamič

Baron Naletel Stane Sever
Baronica Rozala Ančka Levar
Matiček Stane Česnik
Nežka Vika Gril
Advokat Zmešnjava Aleksander Valič
Žužek Milan Srbinšek
Budalo Jože Zupan

Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1953.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji na kratko predstavimo Prešernove nagrajence iz vrst našega orkestra in poslušamo njihova dela.

Anja Štefan je prejemnica nagrade Prešernovega sklada za literarno ustvarjalnost 2022, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica. Strokovna komisija, ki ji je predsedovala dr. Vilma Purič, je v obrazložitvi nagrade med drugim zapisala, da so "njene priredbe ljudskih pravljic in avtorska dela že vstopila v kanonizirano zakladnico slovenskih besedil, ki presegajo okvir literature za otroke" in da je "s svojim delom na področju pripovednega izročila in sodobne mladinske književnosti pomembno obogatila slovenski kulturni prostor". Predstavljamo vam nekaj avtoričinih pesmi in zbirke Imam zelene čeveljčke, v njej, kot so še zapisali člani komisije, Anja Štefan "v popolnem pesniškem ritmu in melodiji nagovarja mlade in odrasle bralce, da lahko prek izčiščenih podob in mojstrsko izbrušenih verzov opazujemo različne odtenke sveta".

Interpretira: Barbara Cerar
Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič
Mojster zvoka: Urban Gruden
Urednik: Matej Juh