Na nočni obisk bosta prišla Matevž Malej, predsednik Kluba jadralcev na deski Bum, in njegova soproga Alenka Malej, ki mlade in odrasle spodbujata k spoznavanju in učenju vodnih športov. Z njima se bo pogovarjala Vesna Potočar Godnič. V pogovoru se bodo dotaknili tudi pomena načrtnega urejanja plaže, ki omogoča varnost kopalcem in ljubiteljem vodnih športov.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Moja prva profesionalna zaposlitev, po končanem študiju agronomije, je bilo mesto docenta na katedri za Agrarno zoologijo, kjer smo poučevali in tudi preučevali škodljive in koristne insekte, na poljedelskih rastlinah. Na katedro so prihajali na posvet poljedelci iz prostrane argentinske pampe z raznimi vprašanji povezanimi s škodo, ki jo povzroča ta ali ona žuželka. Večina le-teh nam je bila že znana. A včasih se je pojavila tudi kakšna neznana vrsta. Tako nas je enkrat obiskal lastnik velikega posestva, kjer so na 5.000 hektarjih pridelovali kamilico. S seboj je prinesel malega hroščka, rilčkarja, krivca za nastalo veliko škodo na njivi. Začeli smo s preučevanjem. Po posvetovanju z biologom, strokovnjakom za hrošče, smo izvedeli da se imenuje Listroderes costirostris. Nadaljevali smo z brskanjem po domači in tuji znanstveni literaturi, v iskanju bio-ekoloških podatkov. V laboratoriju smo, istočasno, poskusili vzgojiti hroščka in uspešno smo razvili prvo generacijo. Tako smo lahko popisali njegove morfološke posebnosti v vseh fazah razvoja, kakšna so jajčeca, ličinka in buba. Opazovali smo tudi na kakšen način se hrani, da bi kasneje na terenu ugotovili, kdaj v razvoju je najbolj učinkovito ukrepati in s kakšno metodo. V tistem letu smo večkrat potovali do njive, okoli 300 km oddaljene od Buenos Airesa in kmetu sproti poročali o rezultatih. Ko smo šli na pot zadnjič, z namenom, da mu svetujemo in pripravimo poročilo, smo z žalostjo opazili, da na zemlji leži ogromno mrtvih insektov, predvsem čebele, koristne pikapolonice in ose, in še druge vrste. Odgovor kmeta je bil: "jah, nismo mogli več čakati in smo z letalom poškropili vso njivo z neselektivnim insekticidom". Bili smo potrti. Biološko ravnotežje, ki vlada v naravi pod zelo strogimi zakoni, je bilo na tem koncu sveta v trenutku porušeno. Kakšen smisel ima tako ravnanje, se človek vpraša. Odgovor je sledeč: življenje nas sili k zaslužku in na kratki rok zmoremo marsikaj, kar pa se nam na dolgi rok maščuje. Ravno taka ne-premišljena praksa je pripeljala do tega, da se je ta hrošček sploh pojavil kot problem, ker so vsi njegovi naravni sovražniki, ki so živeli na terenu, bili neselektivno uničeni.

Bodimo do narave spoštljivi in odgovorni.
Živeli bomo bolje, ker bomo razumeli, da smo tudi mi neločljivi del te biološke zgradbe.

Večni notranji boj - med srcem in umom. Kaj je bolj pomembno poslušati, srce ali glavo? Liana Buršič je tako spraševala četrtošolke z ljubljanske OŠ Ledina.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V naslednjih minutah se bomo v rubriki Kiks spet poglobili v svet črk in besed. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki jo presledek loči od naslednje besede iz niza črk. V teoriji je torej vse jasno, v praksi pa se lahko hitro kaj zaplete. Tadeja Bizilj se je pred časom z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen v primerih, ki nam večkrat povzročajo preglavice. Nič ne bo torej narobe, če še enkrat ponovimo, kar smo v KiKsu že slišali.

V tokratni oddaji z ljubljanskimi osnovnošolci odkrivamo lepote glasbe. Spoznali boste različne instrumente in izvedeli, kateri so najtežji in najlažji za igranje. Govorili bomo tudi o različnih glasbenih zvrsteh in zanimivih glasbenih izvajalcih, ki jih poslušajo naši mladi sogovorniki. Več v Ringaraja z Laro.

Kadar se igramo s črkami, nastajajo besede. Kadar se igramo z besedami, ustvarjamo povedi. Iz povedi pa nastajajo tudi pravljice in romani. Kako pa je z glasbo? Od tona do tona in nastane motiv. Nato melodija in na koncu lahko dobimo pesem ali simfonijo. Violinček vam bo razkril, kako se je razvila notna pisava vse od začetkov do danes. Kaj so tiste skrivnostne črne packe, ki se sprehajajo po notnem črtovju navzgor in navzdol ...

Glasbeni festival, ki ga organizira Pionirski dom v Ljubljani, je prireditev, ki omogoča mladim, še neuveljavljenim posameznikom, da predstavijo svoje glasbeno izvajanje, pa tudi avtorsko glasbeno ustvarjanje. Festival je žanrsko popolnoma odprt in spodbuja kakovost na vseh področjih otroškega in mladinskega glasbenega ustvarjanja. V oddaji Hudo se nam bodo tako pridružili zmagovalci in tekmovalci s festivala ter nam predstavili svoje glasbeno ustvarjanje in festival.

Festival Kino Otok je ta teden odprl filmsko poletje pod zvezdnatim nebom. Ljubljanske Stožice in Kinoteka sta prizorišči posebnih dogodkov: predpremiere dokumentarca o slovenski košarkaški pravljici leta 2017 ter projekcije digitalno restavriranih filmov Veličana Beštra in Maria Foersterja z začetkov slovenske kinematografije, ki jih spremlja nova izvirna partitura Andreja Goričarja. Ocenjujemo čudovit dokumentarec Snežni leopard snemalke Marie Amiguet in fotografa Vincenta Munierja, ki pokaže veščino potrpežljivega opazovanja, ter domišljijski žanrski hibrid Vse povsod naenkrat, ki si pri razvoju zgodbe pomaga s konceptom vzporednih resničnosti oziroma filmskih večvesolj.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev oddaje Prva vrsta, v kateri sta v torek nastopala pianistka Maja Gombač in violončelist Bernardo Brizani.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Gorana Vojnovića seveda dobro poznamo kot romanopisca – navsezadnje je v zadnjih 15 letih trikrat prejel kresnika, njegovi Čefurji raus pa so sploh dosegli kulten status med slovenskim bralstvom. Še kako prepoznaven je tudi po lucidnih kolumnah, ki jih že lep čas piše za časopis Dnevnik in v katerih se žanru primerno sproti odziva na aktualno družbeno-politično dogajanje doma in po svetu. No, zdaj s knjigo Zbiralec strahov, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Goga, pa se nam Vojnović predstavlja še s krajšimi besedili, ki ne sodijo scela ne v klasično fikcijsko leposlovje ne v žanr mnenjskega, žurnalističnega pisanja. Če torej nimamo opravka ne s kratkimi zgodbami ne s kolumnami, se seveda lahko vprašamo, kaj natanko z Zbiralcem strahov dobivamo v branje? – Eseje, v katerih je pisatelj samemu sebi pravzaprav osrednji predmet zanimanja, saj veliko piše o lastnem otroštvu, mladosti in slovesu od te mladosti. Pa je bilo težko zbrati pogum, da je tako neposredno, tako osebno in odkrito spregovoril o sebi, ne da bi se pri tem mogel skriti za masko, ki jo sicer ponujajo romaneskni junaki, kjer avtor svoja izkustva, svoja najintimnejša čustva lahko pripiše likom, ki se od njega samega pač razlikujejo, in se tako elegantno ogne temu, da bi se pred zvedavim bralskim očesom preveč razgalil? – Odgovor smo iskali v Sobotnem branju na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili Gorana Vojnovića. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Dr.Tomaž Toporišič je dramaturg, ki se je zatopil v zgodovino drame in gledališča; kot raziskovalec in predavatelj namreč spremlja levitve in preobrazbe tega medija skozi čas, vsakokratna moč kreativnih praks pa ga vedno znova očara. V Slovenskem mladinskem gledališču je v različnih vlogah in funkcijah deloval v najlepših in plodnih, inovativnih in zagnanih 80. in 90. letih prejšnjega stoletja.Bil je med ustanovitelji in vodji festivala Exodos.S Tomažem Toporišičem se je za oddajo Razkošje v glavi pogovarjala Magda Tušar.

Blaž Mencinger si je glasbeno kilometrino začel nabirati v zasedbah Jazz in the Pants in Mencarija, kot kantavtor se je prvič izpostavil na festivalu Kantfest 2020, kjer je osvojil drugo nagrado – srebrno kanto. Zdaj se predstavlja s kantavtorskim prvencem, EP ploščo Ujetnik spominov.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Kristjani na binkoštno nedeljo praznujejo prihod Sv. duha, ki je Jezusove učence navdihnil, da so začeli po vsem svetu oznanjati evangelij in širiti krščansko vero. Kako živ je ta duh danes? Koliko je Cerkev še dejavna pri širjenju evangelija, ali zna sodobnemu človeku približati krščansko duhovnost? O teh aktualnih vprašanjih v oddaji Sledi večnosti, ki jo ponavljamo, premišljuje teolog, ki se med drugim ukvarja s iskanjem poti do nove evangelizacije v Avstriji in Nemčiji, mag. Otto Neubauer.

Najboljše slaščice pripravlja veverica Čopka.
Pripoveduje: Sabina Kogovšek.
Napisal: Tomo Kočar.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Igra ujame trenutek med hčerko in ostarelim očetom, v katerem se razkrije bistvo njunega odnosa, ko »napoči skrajni čas«. Zvočna miniatura o preprosti človečnosti in toplini brez odvečnih besed.

Avtorja priredbe: Sandi Jesenik in Klemen Markovčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič

Hčerka – Maša Derganc
Oče – Sandi Pavlin
Psihiatrinja – Petra Govc

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2022.

Poezija Esada Babačića se odlikuje po natančnosti, sugestivnosti in globini, tudi esejistika Esada Babačića se odlikuje po natančnosti, sugestivnosti in globini in tak bo zelo verjetno avtorjev romaneskni prvenec Pank muzej. Medtem ko ga avtor še piše, ga lahko vi že slišite, vsaj odlomek, v Literarnem nokturnu.

Režiserka: Špela Kravogel
Interpret: Primož Pirnat
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Mojster zvoka: Urban Gruden
Urednik oddaje: Marko Golja

New Blade Runners of Dub. Presenetljivo branje Vangelisovih filmskih krajin iz filma skozi sodobna dub očala.