V nočnem programu se bomo z glasbo in predvsem gostom, ki je z njo zelo tesno povezan, selili v prva leta slovenske popevke. Šli bomo na Evrovizijo, se sprehodili po zaodrju Vesele jeseni in Melodij morja in sonca, se potopili v svet šansona, predvsem pa osvetlili življenjsko in zelo uspešno glasbeno pot enega najboljših slovenskih pevcev, lastnika opojnega baritona, ki z leti še pridobiva žametu, ki je osvajal – oprostite – še vedno osvaja mednarodne odre in tudi filmska platna. V geslih številnih križank morate vnesti dva L-ja. Tako je, z Lucijo Grm bo kramljal edinstveni pevec gentlemanskega kova, kakršnih ne delajo več: Lado Leskovar.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Spoštovani, številni moji sogovorniki krivijo za zlo Boga in mislijo, da jih bo moral, če res obstaja, prositi za odpuščanje, ker bi se moral svojega početja sramovati, medtem ko so preostali prepričani, da je dobri Oče krščansko ime za Boga. Nekateri trpljenje zanikajo in se bojujejo proti njemu, drugi pa ga proslavljajo in iz njega delajo ideologijo. Karl Gustav Jung (1875-1961), švicarski psihiater in psihoanalitik, je trdil, da je trpin Jezus zanj stvarnejši od Bude, ki je trpljenje zavračal in zato prenehal biti res človeški. Za Junga je trpljenje humus našega zorenja in počlovečenja. Zato je imel v svoji delovni sobi ob sebi Kristusov križ. Zapisal je, da trpljenje nadvladamo le tako, da ga sprejmemo, prenašamo in preživimo. Kajti kdor pred trpljenjem beži, išče nadomestke zanj.
Včasih pomislim, da je morda moje razmišljanje glede zla in Boga za koga kamen spotike. Odgovor na take obtožbe mi je dal portugalski pisatelj, nobelovec José Saramago (1922-2010), ko je na očitek, da njegova predrzna mojstrovina Evangelij po Jezusu Kristusu kristjane žali, izjavil: »Moja knjiga kristjanov ne bo užalila, ker tako in tako ne berejo Biblije.« Povedal je resnico. Zapisal je tudi, da je Jezus na križu glede ljudi rekel: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Nato je stavek glede Jezusa posodobil takole: »Ljudje, odpustite mu, saj ne vé, kaj dela.« Priznam, da je težko sprejeti krščanskega Odrešenika, ki nemočen umira na križu, za svojega odrešenika. Briljantni nemški teolog Walter Kasper (1933) je zapisal, da božje samozatajevanje, njegova slabotnost in trpljenje niso izraz primanjkljaja kot pri omejenih bitjih, saj je Bog neomejen. In da ne gre za nujnost usode. Ko Bog trpi, trpi na božanski način in je njegovo trpljenje izraz svobode, za preostala bitja pa to ne velja. Boga trpljenje ne doleti, tako kot doleti nas, ampak Bog v svobodi dovoli, da ga trpljenje zadene. On ne trpí kot stvarstvo, ki trpi iz pomanjkljivosti svoje bíti, ampak trpí iz ljubezni in samo zaradi svoje ljubezni, ki je čezmernost njegove bíti. Ker je Bog vsemogočnost ljubezni, si lahko dovoli nemoč ljubezni in vstopi v trpljenje in smrt, ne da bi v tem propadel. Bog na križu dokazuje, da je svoboden v ljubezni in hkrati svoboda v ljubezni. Zato lahko samo on s trpini sotrpi.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V socialističnem obdobju smo se Slovenci navadili hoditi v Trst po kavo in riž in kavbojke, hrano, ki nam je pomagala obdržati se na nogah med nakupovalno mrzlico, pa smo – v obliki v prtič zavitih sendvičev in podobnega – najraje prinesli kar s seboj. Tako smo navsezadnje pozabili, kar smo še v časih Avstro-Ogrske vedeli: kaj se v Trstu pravzaprav dobrega jé. Zato smo v tokratni oddaji Pod pokrovko pokukali čez zahodno mejo v Pahorjevo »mesto v zalivu«, da bi spoznali nekaj tipičnih tržaških jedi pa tudi da bi preverili, zakaj se za bogato obloženo tržaško mizo utegnejo bolj domače počutiti ljubitelji srednjeevropskih mesnin kakor pa navdušenci nad lahkotnejšo, sredozemsko jedačo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Kolesarjev je na cestah vedno več, več pa je tudi prometnih nesreč, v katerih so udeleženi. Kako naj kolesarji poskrbijo za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu? Kakšna so priporočila za varno vožnjo in katere so najpogostejše napake? Gost mag. Ivan Kapun iz sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
75 let praznuje vsestranski angleški glasbenik Ian Anderson. Njegovo glasbeno pot je najbolj zaznamovalo igranje v progresivni folkrokovski skupini Jethro Tull. Iana Andersona slišimo v skladbi Love story.

Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.

Z oddajo Prvi na obisku se bomo tokrat pridružili komisiji akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna. Ta že vse poletje hodi po Sloveniji in ocenjuje urejenost, gostoljubnost in turistično ponudbo krajev, mest, izletniških točk, kampov, kopališč … 31 let ene najbolj priljubljenih akcij Turistične zveze Slovenije je tako prineslo že vrsto zmagovalcev, letos bodo razglašeni novembra. Danes so ocenjevalci na Gorenjskem in Andreja Čokl in Jernej Boc jih bosta ,,zmotila'' med ocenjevanjem Mojstrane.

Prvi predsednik Slovenske matice.
Časnikar v politiki katoliškega tabora.
Prežihov Voranc – socialni realist.
80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Požar pod Socerbom je omejen, vendar še ni pogašen. Ponoči sta bili dejavni dve požarišči, gasilci so zjutraj dobili tudi pomoč iz zraka. Požar so včeraj gasili tudi z vodo iz Unice, namenjene v Rižanski vodovod, redukcij vode za primorska gospodinjstava za to naj ne bi bilo. Pristojni ob tem vnovič pozivajo k varčevanju z vodo.

Druge teme oddaje:
- Cepiva verjetno ne bodo ustavila širjenja okužb z omikronom, preprečijo pa težji potek bolezni
- Zelenski: Vojna v Ukrajini ne bo končana, dokler ne osvobodimo Krima!
- Žalosten konec belega kita, ki je zataval v Seno

Drugi poudarki oddaje:
Obnova zapuščenega okrasnega vrta Rafut, ki obkroža Laščakovo orientalsko vilo nad Novo Gorico, že kaže novo podobo
Finančna konstrukcija organizacije Olimpijskega festivala evropske mladine, ki bo prihodnje leto v Mariboru, še ni znana
V Sevnici poteka nadgradnja OŠ Blanca in tamkajšnjega vrtca
V Notranjskem parku nastaja sodoben muzej Cerkniškega jezera

Približno tri tedne pred začetkom novega šolskega leta so znana priporočila za omejevanje koronavirusa v šolah. Po besedah Nine Pirnat iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje sta ključna ukrepa dva: prezračevanje in samoizolacija okuženih. Predvideno je samotestiranje doma za osnovnošolce, dijake in študente, ne pa tudi za otroke v vrtcu.

V oddaji tudi o teh temah:
- Požar pod Socerbom omejen, gasilce najbolj skrbi burja
- Vse pogostejše kršitve pravic delavcev, ti obljubam vse manj verjamejo
- Kaj za vojno v Ukrajini pomenijo eksplozije na polotoku Krim?

Do konca meseca so v javni razpravi spremembe zakona o beleženju delovnega časa, ki med drugim predvidevajo tudi digitalno vodenje evidence prisotnosti, kar povzroča precej burne odzive zlasti delodajalcev. A to ni edini napovedani ukrep s tega področja, v koalicijski pogodbi je predvideno tudi skrajšanje delovnega časa na 30 ur tedensko. Je po skoraj 100 letih od uvedbe osemurnega delovnika že čas za spremembe? Kakšne so izkušnje pionirjev, ki so delovni čas že skrajšali, kaj o tem menijo zaposleni? O tem voditeljica Urška Valjavec in sogovorniki.
Gostje:
– Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
– Matej Feguš, predstavnik delodajalcev, direktor podjetja Donar,
– Jakob Počivavšek, predstavnik sindikatov, predsednik Pergama.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Noč ima posebno moč. Ponoči se rojevajo sanje.
Pripoveduje: Mojca Ribič.
Napisala: Zvezdana Majhen.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki ob rednih šolskih obveznostih presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo pri različnih projektih. V oddaji, ki velja za "obvezno smer za mlade," lahko slišite tudi komentarje aktualne dijaške problematike. Vsako sredo ob 20.00 na Prvem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Ana Horvat je psevdonim Jasne Palčec. Rojena je leta 1943 v Zagrebu, kjer se je tudi šolala in diplomirala na pravni fakulteti. Delala je kot pravnica v podjetju INA, ob tem pa pisala poezijo. Je tudi dolgoletna članica Društva hrvaških književnikov. Objavila je osemnajst pesniških zbirk, roman, dve zbirki kratkih zgodb in spominskih zapisov in avtobiografijo.

Prevod Vesna Kuzmić,
interpretka Asja Kahrimanović,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednik Matej Juh.
Produkcija 2022.

V zgodovini zabavne glasbe je kup skladb, ki so jih avtorji posvetili poletju. Nekaj takih, ki opevajo radosti tega letnega časa, boste spoznali v Godbah z zgodbo. O poletju prepevajo Bryan Adams, Ville Valo in Natalia Avelon, Kid Rock, Joe Cocker, David Lee Roth, Mungo Jerry, Abba, Don Henley, Chris Rea ter Joss Stone.