Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Delati, delati, zgraditi hišo in umreti – tako pravijo delavni ljudje z nemške pokrajine Švabske; vsaj po taki izkušnji in filozofiji so nekoč živeli. Nad kakim medvojnim taboriščem je ironično pisalo: Arbeit macht frei, delo da osvobaja! Sicer se pa še spominjamo našega nekdanjega gesla: Delu čast in oblast! Še starejše je vodilo: Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo. A le čemú so že od nekdaj na koledarjih zaznamovani tudi prazniki? Dnevi, prazni dela. Sedmi dan da je še Bog počival, piše v Bibliji, in se je zato imenoval Gospodov dan. Ko naj bi počivali tudi hlapec in živina! Popraznovali. Taki dnevi so bili napolnjeni z drugačno vsebino; veselje ob sprostitvi je vračalo telesno in duševno moč, in tudi ko danes praznujemo, naj bi bili predvsem veseli in sproščeni.
A je slišati, da mnogo ljudi ne zna praznovati. Učene glave navajajo za to strokovne razlage, navadna pamet pa vsiljuje mnenje, da utegne biti nekaj narobe z njihovim delom. Ali so z njim zasvojeni ali pa se skozi življenje vlečejo kakor megla brez vetra. Obstajajo pa tudi taki, ki vedno praznujejo tako hrupno, da so utrujeni ravno od tega.
Potemtakem je praznovati treba znati. Kakih šol za to učenje menda ni. Obstajajo samo izkušnje. Privedle so do tega, da so prazniki dobili zakonito veljavo v družbenem sistemu. Vsak kristjan ve za praznovanja iz Stare zaveze, današnja plemena in narodi poznajo tako častitljiva kot sproščeno vesela druženja. Naj je praznik osebni/zasebni, državni, verski, nacionalni, pokrajinski, kateri koli …, velja načelo: če praznik opustiš, tudi on opusti tebe. Veliko manjka naši zavednosti, če ne spoštujemo državnega praznika. Vsak ponižuje sebe in vero, ki ji pripada, če zanemarja pomen verskega praznika. Posebej prisrčna so osebna praznovanja, saj pripomorejo k prijateljski povezanosti in zvestobi. So kot čist zrak, dehteč vonj, kot okusen sadež, lepa pokrajina, osvežujoča voda.

K razmišljanju nas je tokrat spodbudil nedavni pripetljaj v neki piranski restavraciji (vir: Mladina), ko je bralka večerjala v družbi s prijateljem in prijateljico. Pred naročilom je prijatelj dobil drugačen meni, takšnega, ki je v nasprotju z menijema, ki sta ga dobili prijateljici, imel pripisane cene. Kako je s takšnim in podobnim razlikovanjem med gosti v gostinstvu? Iztočnice za debato nam tokrat ponudi strokovnjakinja za turizem prof. dr. Ljubica Knežević Cvelbar z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Kuhinja je nekoč bila, marsikje pa še vedno je, osrednji prostor doma. Otroci starše pri pripravi jedi in kuhanju opazujejo, sčasoma lahko tudi sami vse bolj sodelujejo pri tem opravilu. Kdaj in na kakšen način jih vkljúčiti v peko in kuhanje, da bo to primerno njihovi starosti ter sposobnostim, bo osnovno vprašanje petkovega Svetovalnega servisa. V studiu se nam bo po osmi pridružila Ana Žontar Kristanc, avtorica več kuharskih knjig.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Sobotno branje govori o knjigah na poseben način. Pripoveduje o konkretni knjigi – leposlovni, poljudno-znanstveni ali strokovni – in njenem širšem kontekstu, o dogajanju na literarnem prizorišču in njegovih lavreatih. Za ljudi, ki berejo. Za ljudi knjige.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

- Črnfest in Pisana Loka - festivala, na katerih lahko res prav vsak najde nekaj zase
- V Mariboru nova igrala in nove površine za rekreacijo, v Črni na Koroškem nova ferata
- Grajske ruševine lahko propadajo, lahko pa oživijo - na Gorenjskem kar nekaj primerov dobrih praks

Potem, ko je norveško javnost razburila evtanazija Freye, pol tone težke samice mroža, se zdi, da se normalni del sveta ukvarja s pregovorno normalnimi zadevami. Pogojno rečeno, pa se nenormalni del istega sveta ukvarja z usodnim vprašanjem preživetja naroda, ki mu vodja nekega drugega naroda odreka pravico do obstoja. Vojna v Ukrajini bo kmalu zaokrožila tragični polletni cikel, odkar je Rusija napadla veliko sosedo. Problem za Ukrajino je, da obstaja, in to je pogled, ki je globoko zasidran v ruski kulturi.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Draginjo zaradi energetske krize bomo pri nas blažili z nepovratno pomočjo tako podjetjem kot socialno ogroženim gospodinjstvom. Kako bo potekalo razdeljevanje okoli 80 milijonov evrov pomoči, kdo bo do nje upravičen, koliko in kakšni so odzivi? Kako bo ukrepala Nemčija, ki bo najbolj občutila vojno v Ukrajini? Ali ustavitev gospodarske rasti že občutijo slovenski izvozniki? Negotovo v prihodnost zrejo tudi kmetje. Katastrofalna suša je uničila vso krmo, ni je niti v tujini in nekateri kmetje že prodajajo živino, ker je ne bodo mogli nahraniti. V kritičnem pregledu s Katjo Arhar tudi o epidemičnih ukrepih, ki jih predlaga stroka, in filmskem festivalu v Sarajevu.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Odrasli imajo včasih nemogoče želje!
Pripoveduje: Jerca Mrzel.
Napisal: Primož Pečenko.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1980.

Kulturni fokus je analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Osredotoča se na določeno temo, jo obdeluje iz številnih zornih kotov, daje prostor pomembnim posameznikom in si privošči edinstven pogled na izbrano temo z njihovimi očmi. Vsak petek ob 20.00 na Prvem.

Tokrat v oddaji Slovencem po svetu – Portreti predstavljamo violinistko Tino Čeh, ki je z dvanajstimi leti igrala v težkometalni skupini in ima danes glasbeno šolo v Bruslju, kjer je ustanovila tudi bralni kotiček in Kulturno kreativni center. Domotožje jo sicer včasih spravi v otožno razpoloženje, ampak takrat preprosto za nekaj časa pride domov in se čez nekaj časa vrne v Bruselj, polna novih načrtov in idej.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Pesnik Andrej Brvar pogosto širi prostor poezije. V ciklu Mala komedija je objavil pesmi, ki spominjajo na kratke zgodbe, dramolete, vendar so pesmi (v prozi). Z njimi dokaže, da se lahko poezija in humor tikata.

Interpreti Polde Bibič, Vesna Jevnikar, Brane Grubar, Stannia Boninsegna,
režiser Igor Likar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Mirko Marinšek,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2011.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.