V noči šansonov se bomo vrnili več kot sto let nazaj, prav na začetek 20. stoletja, in sicer na pariški Montmartre. Družili se bomo s pevci, skladatelji in pesniki, ki so takrat tam živeli in delovali ter so ustvarili tisto, čemur se še danes reče duh Montmartra. Na znameniti pariški grič vas vabi Miha Zor.

Ustvarjalci oddaje smo se tokrat posvetili mednarodnim filmskim festivalom. Eden poteka v bosansko-hercegovski, drugi v slovenski prestolnici. V Ljubljani se te dni mudi gost 8. mednarodnega festivala kratkega filma Fekk, srbski cineast Želimir Žilnik. Z občinstvom je delil svoje izjemno zanimive spomine in predstavil kratke filme, ki jih je, potem ko je v 70. letih v padel v nemilost jugoslovanskih oblasti, v Zahodni Nemčiji posnel kot »gastarbajter«. Festival kratkometražcev se je poklonil tudi eni od najzanimivejših figur hrvaškega eksperimentalnega filma, režiserki in veterinarki Sunčici Ani Veldić. Poročamo z 28. sarajevskega filmskega festivala. Izvedeli boste, kako se je odrezala slovenska zasedba in kateri film tokrat sodi med glavne favorite.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

»Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?« oz. »ki bodo zveličani?« (Lk 13,22) sprašujejo Gospoda učenci v današnjem evangeliju. To je hkrati vprašanje, na katerega mora prej ali slej trčiti vsak človek. Kaj, če, in kako je z večnim življenjem? In v nasprotju s popačeno podobo Jezusa Kristusa, ki naj bi bil le ves naiven in blag v odpuščanju, je odgovor Gospoda danes precej trd in gotovo ne povšeči vsem, ne tedaj in ne sedaj.
»Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ›Gospod, odpri nam!‹ Pa vam bo odvrnil: ›Ne vem, od kod ste.‹ Tedaj mu boste začeli govoriti: ›S teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil,‹ toda rekel vam bo: ›Ne vem, od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!‹ Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, sebe pa vržene ven. Prišli pa bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu. In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.« (Lk 13,23-30)
Ko bomo nekoč, tako upamo, prestopili prag večne blaženosti nebes, bomo najverjetneje osupli s kom bomo sedli na nebeško gostijo. Bili bodo nekateri, ki smo jih zmotno sodili v tem življenju, bili bodo preprosti in učeni, bogati in revni, toda ne vsi bogati in ne vsi revni in ne vsi učeni in ne tisti, ki so se navzven delali preproste in torej ne vsi ljudje. Mnoge bomo vseeno pogrešili. Biti in ostati kristijan, je danes težka naloga, je pot, ki postaja vedno bolj ozka in neprivlačna. Kolikokrat nas v tem življenju prevzame blišč zunanjosti, in kako pogosto »ne utegnemo« pogledati še v notranjost! Kjer so težave in nasprtovanje, kjer je boj, tam je naše mesto; mesto, kjer se lahko naučimo sprejeti, odpustiti in ljubiti. »Če ti Bog pošilja veliko trpljenja, je to znamenje, da ima s teboj velike načrte in te hoče gotovo napraviti za svetnika,« pravi sveti Ignacij Loyolski.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci,
tega zveličavnega boja s Kristusom vam želim tudi v vašem življenju.

V naPOTkih smo se odpravili proti Ilirski Bistrici in obiskali dve jezeri, ki ležita jugozahodno od tega mesta: Mola in Klivnik. Obe sta umetni, nastali sta zaradi uravnavanja vodostaja reke Reke v sušnih mesecih in preprečevanja poplav v času obilnih padavin. Kopanje v obeh jezerih je prepovedano, kljub temu pa sta vredni obiska – zelo dobro ju poznajo ribiči in domači ljubitelji narave in miru.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Zgodba pripoveduje o družini, ki si omisli počitnice na turistični kmetiji. Očetu in mami je čist, zdrav in dober kmečki zrak všeč, njunim šestim mestnim hčeram pa malo manj. Tako nastane iz bolj malo zabavnih počitnic zabavna zgodba.

Dramaturg: Ervin Fritz
Režiser: Aleš Jan
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc


Kmet Čuk – Zlatko Šugman
Njegova žena – Majda Potokar
Fuks, oče šestih hčera – Tone Gogala
Njegova žena – Stannia Boninsegna
Ana – Nataša Barbara Gračner
Breda – Urška Hlebec
Liza – Vesna Maher
Manca – Petra Govc
Tanja – Violeta Tomič
Zofka – Maja Končar
Prvi volk – Robert Waltl
Drugi volk – Ivo Godnič
Tretji volk – Bojan Emeršič

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1993

Tokrat v oddaji poslušate: orkester Društva godbenikov iz Zreč; Godbo Domžale z basistom Zoranom Potočanom, Pihalna orkestra Logatec in Krka, oddajo pa konča Alpski kvintet s pihalnim orkestrom in Otom Pestnerjem.


V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

V tokratni oddaji Od setve do žetve smo pozornost namenili Kmetijsko-živilskemu sejmu Agra, ki je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni znova zaživel kot v predkoronskem obdobju. Predstavlja se 1750 razstavljavcev iz 31 držav, država partnerka je Japonska, ob 60-letnici, ki jo sejem zaznamuje letos, je na ogled tudi bogata zgodovina. V oddaji smo tudi slišali, da je sejem v tem času zaznamovalo več prelomnic, o aktualnih temah pa smo se pogovarjali s kmetijsko ministrico Ireno Šinko.

Nedeljska reportaža se bo tokrat vzpela k svetemu Miklavžu na Goro, vzpetino nad Tuhinjsko dolino, ki je skriti biser za izletnike in ljubitelje kulturne dediščine. Sveti Miklavž vse leto pripoveduje zgodbe, ki jih je skril v vsak kotiček svoje gore - naj gre za zidove protiturškega tabora, pisano poslikan cerkveni strop, etnološke zanimivosti stare mežnarske domačije ali pa za prečudovite razglede.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

Potovanje v Rim še vedno velja za enega najpomembnejših ciljev vsakega popotnika. Predvsem, če je tudi katoliški vernik. A Rim je toliko več kot le prebivališče papeža kot vodje milijonov katoličanov; je tudi popek zahodne civilizacije in skozi stoletja se njegova priljubljenost za popotnike, romarje ali pač navadne turiste ni zmanjšala. Kvečjemu nasprotno. Kako so se poti in potovanja lotevali pred več kot stoletjem, nam bo v oddaji Sledi časa popisal slovenski duhovnik in pesnik Jakob Gomilšak, njegov potopis »Pot v Rim« pa je za radijski medij pripravil Marko Radmilovič.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Z zlobnostjo, zahrbtnostjo in ošabnostjo se ne pride daleč.
Pripoveduje: Gregor Čušin.
Napisal: Niko Kupper.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Prevajalec Jože Stabej je poznan po svojem širokem prevajalskem opusu, ki obsega popularno, biografsko, zgodovinsko, znanstveno in strokovno glasbeno literaturo. V svojem opusu beleži čez 150 naslovov knjig, ki jih je prevedel iz angleščine, francoščine, nemščine, italijanščine in ruščine ter jezikov na območju nekdanje Jugoslavije. Eden njegovih prvih prevodov je bil prevod zbirke kratke proze Iva Andrića (Poti, obrazi, pokrajine) v zgodnjih šestdesetih letih dvajsetega stoletja. Jože Stabej je prevajal tako prejemnike Nobelove nagrade kot tudi ostale pomembne pisatelje ter žanrsko različne avtorje. Za svoje prevajalsko delo je leta 1986 dobil najvišje slovensko priznanje za prevajanje Sovretovo nagrado. Jože Stabej je bil poleg prevajalskega dela tudi urednik različnih revij in je poznan tudi po svojem ugankarskem delu, uvedel je številne vrste zahtevnejših križank.
Ob visokem jubileju, 90-letnici Jožeta Stabeja, se mu poklanjamo z odlomkom prevoda romana Samuela Becketta: Murphy, ki je izšel v zbirki Nobelovci pri Cankarjevi založbi leta 1982.

Prevajalec: Jože Stabej,
interpret: Radko Polič,
režiser Igor LIkar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Miro Marinšek,
urednik oddaje Marko Golja, Petra Tanko,
leto nastanka 2006.

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.