V neskončnem, prastarem labirintu hodnikov in soban fiktivnega sveta stoji nešteto kipov in vsak je drugačen od drugega. V njem je zaprt ocean, valovi bučijo po stopniščih in lahko preplavijo prostrane sobane ter zalijejo nepozornega obiskovalca. A nikar se ne bojmo stopiti v ta svet vzporedne resničnosti, po njem bomo potovali s Piranesijem, ki razume njegove vzorce in pedantno, sistematično raziskuje in popisuje svoj nenavadni dom, da bi doumel njegova čudesa. V hiši pa prebiva še moški po imenu Drugi, ki dvakrat na teden obišče Piranesija in ga prosi za pomoč pri raziskovanju Velikega in skrivnega znanja, ki naj bi bilo nekje v Hiši. Vabljeni na meditacijsko nočno popotovanje skozi melanholični roman pisateljice Susanne Clarke z voditeljico Nado Vodušek.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

V četrti knjigi Pogovorov v Tuskulu rimski govornik in filozof Cicero razpravlja o duševnem zdravju in razmišlja, kako bi dosegli notranjo pomirjenost, ki je po njegovem ključna za polno in srečno življenje. Ta dušni mir namreč stalno rušijo vznemirjenje, pretirana čustva in občutki, kot so na primer pomilovanje, jeza, zavist, pretirana prevzetost – taka čustva so po njegovem mnenju nekaj neumnega in celo nenaravnega, iz njih pa nastanejo duševne bolezni, obolenja in hibe, ki nas oropajo duševnega zdravja. Primer za tako duševno hibo je na primer pohlep, ki izvira iz pretiranega poželenja po denarju: če temu hlepenju ne postavimo meje, če ne uporabimo takoj razuma, ki bi to željo obrzdal in hlepenje ozdravil, »se omenjeno zlo ohranja v žilah in obvisi v drobovju, na plan pa pride bolezen, ki je ne moremo več iztrgati, ko se je enkrat ukoreninila. Ime te bolezni je pohlepnost.«
\tV pogovoru Cicero razmišlja o tem, kje je izvor vseh teh negativnih vznemirjenj, ki nam odvzemajo dušni mir. Dokoplje se do sklepa, da se vznemirjenja rodijo »iz dveh vrst navideznih dobrin in iz dveh vrst navideznega zla«: »iz dobrin izvirata poželenje in veseljačenje – pri tem se veseljačenje nanaša na navzoče dobrine, poželenje pa na prihodnje; iz slabih stvari pa izvirata strah in potrtost – strah se nanaša na prihodnje stvari, potrtost pa na navzoče.« Tako potrtost v duši napoči, kadar menimo, da nas je doletelo zlo, nasprotno pa se pretirano veselimo, če verjamemo, da se je zgodilo nekaj izredno dobrega za nas. Strah nas je, ko menimo, da nam grozi nekaj strašnega, željo po nečem pa nam vzbudi misel na prihodnjo dobrino.
Potemtakem »vsa vznemirjenja napočijo zaradi sodbe in mnenja,« zaradi naših predstav o nečem dobrem oziroma slabem, ki po mnenju Ciceronovih sledilcev in stoikov niso le izkrivljena in pogosto močno napačna, pač pa tudi »popolnoma v naši moči« – mnenja o svetu so torej prostovoljna, v celoti odvisna od nas, saj jih oblikujemo sami: ne izhajajo iz narave, ampak iz našega premisleka, se pravi lastne sodbe in presoje o svetu. Če torej sami ustvarjamo svoja prepričanja, jih lahko sami tudi preoblikujemo in celo odstranimo, to pa je poglavitno, kar želi svojim bralcem posredovati Cicero. Ko enkrat ugotovimo, »da ni dobro tisto, iz česar izideta veseljačenje ali poželenje, niti ni zlo tisto, iz česar izideta strah ali potrtost,« pač pa je to le naše mnenje, se lahko rešimo pretiranih čustev, ki nam rušijo dušni mir, in znova dosežemo notranjo pomirjenost.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec. V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

V sredin Svetovalni servis prihaja v. d. generalne direktorice direktorata za družino na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Špela Isop. Z njo bomo govorili o družinskih prejemkih ter prejemkih v okviru starševskega varstva. Med te spadajo starševsko nadomestilo, pravica do krajšega delovnega časa, do plačila prispevkov pri 4 otrocih ali več ter nadomestilo za odmor za dojenje. Družinski prejemki pa so starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka, delno plačilo za izgubljeni dohodek in pomoč pri nakupu vinjete.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
74. rojstniu dan praznuje najbolj znameniti francoski skladatelj elektronske glasbe Jean Michel Jarre. Poslušamo skladbo, v kateri Jarre gosti glasbenika Mobyja- Suns have gone

Ddr. Ana Vovk je diplomirala iz zgodovine in geografije in potem doktorirala najprej iz fizične geografije, pozneje pa še iz varstva okolja. Zdaj predava agroekologijo na mariborski filozofski fakulteti, na kateri vodi tudi Mednarodni center za ekoremediacije, v Mednarodnem centru za samooskrbo na učnem poligonu Dole pa teorijo povezuje s prakso. O pomenu samooskrbe v obdobju podnebnih sprememb, o širšem razumevanju podnebnih sprememb, o ekoremediacijah, o razliki med industrijskim in trajnostnim kmetijstvom ter o rešitvah, ki jih kot svetovalka predlaga Afriki in tudi Sloveniji, se bo z dvojno doktorico Ano Vovk pogovarjala Cirila Štuber.

Prvi je danes na obisku na slovenski obali, v domu paraplegikov v Pacugu nad Fieso, v katerem izvajajo programe za ohranjanje zdravja, njihova poglavitna dejavnost pa je skupinska obnovitvena rehabilitacija, in to že od leta 2013. Dom z bazenom z morsko vodo je v celoti prilagojen ljudem na invalidskih vozičkih.
O pomenu obnovitvene rehabilitacije bomo govorili danes; v domu paraplegikov sta na obisku tehnik Jernej Boc in novinarka Petra Medved.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

"Ogrožena je stabilnost zdravstvenega sistema," je sporočila vlada, potem ko je ugotovila, da številne bolnišnice poslujejo z izgubo, da je v juliju na zdravstveno storitev čakalo 1.150.000 ljudi, med njimi na prvi pregled četrt milijona, od tega 58 odstotkov nad najdaljšo dopustno čakalno dobo. Zakon vladi omogoča, da zato določi programe storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredeli zmogljivosti za izvajanje programa, in določi, koliko denarja bo šlo za ta namen.
Druge teme:
- Tudi predstavniki upokojencev zahtevajo ustavitev in spremembe digitalnega izobraževanja starejših
- Ukrajina pol leta po ruskem napadu praznuje dan neodvisnosti
- Na Krasu odpeljali večino interventno posekanega lesa; sanacija požarišča še v povojih

- Rdeči križ in Karitas pomagata staršem pri nakupu potrebščin za dolenjske otroke
- Festivali pogosto pred dilemo: ciljati na kakovost ali množičnost
- Pri Vrhniki uredili novo pravljično pot "Tempelj zmaja Lintverna"

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Minilo je pol leta vojne v Ukrajini, ki jo je Rusija začela 24. februarja z uradno razglašenim namenom »demilitarizacije in denacifikacije«. Ta največja agresija na samostojno državo na stari celini po drugi svetovni vojni je spremenila svetovno politiko in zaostrila odnose med Vzhodom in Zahodom bolj, kot je bilo značilno za obdobje hladne vojne. Rusija je zasedla petino, po nekaterih ocenah pa kar četrtino ukrajinskega ozemlja. Nedopustna agresija je z domov pregnala 13 milijonov ukrajinskih državljanov.

O motivih vojne, njenih posledicah in perspektivi miru naš komentator Miha Lampreht s sogovorniki; to bodo dr. Marija Sotnikova Štravs, prevajalka, raziskovalka jezikovne politike in slovanskih jezikov, dr. Denis Mancevič, analitik in nekdanji diplomat, publicist Branko Soban ter dopisniki Vlasta Jeseničnik, dr. Andrej Stopar in Igor Jurič.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Nekoč je bila ena školjka. Ta školjka je bila nekaj posebnega.
Pripoveduje: Zvone Hribar.
Napisal: Primož Suhodolčan.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Pod pokroviteljstvom Zveze za tehnično kulturo Slovenije so v konkurenci 52 ekip, sestavljenih iz več kot 200 tekmovalcev iz 38 držav, Slovenijo zastopali dijaki in gostje tokratne oddaje Gymnasium: Vita Korošin in Katja Andolšek z gimnazije Bežigrad, Alja Šlenc z gimnazije Kranj in dijak Rok Tadej Brunšek z gimnazije ŠC Velenje. S svojim izjemnim znanjem so si pridobili bronasta odličja. Tekmovanje je bilo najprej individualno, tekmovalci so šest ur reševali lingvistične naloge. En dan pa je bil rezerviran tudi za ekipno tekmo, na kateri so ekipe lingvistične naloge reševale štiri ure. Z mladimi in mentorico dr. Simono Klemenčič smo v oddaji govorili o jezikih, besedah in črkah, predvsem pa smo se poglobili v potek olimpijade in načine, kako svoje znanje izboljšati.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Ameriška pesnica, prevajalka, aktivistka in borka za človekove pravice Carolyn Forché se je rodila leta 1950 v Detroitu v Michiganu, kjer je kot potomka slovansko-irskih prednikov odraščala v rimskokatoliški družini. Leta 1972 je diplomirala iz kreativnega pisanja na državni univerzi Michigan, tri leta pozneje pa magistrirala na državni univerzi Bowling Green. Pesnica je bila večji del svoje pesniške poti označena kot politična pesnica, pri čemer je njena poezija edinstvena po tem, da jo zaznamuje odsotnost ločevanja med dobrim in slabim. Namesto tega Carolyn Forché uspeva virtuozno, pogosto v dokumentaristični maniri prikazovati tesnobo in grozo zgodovinskih izkušenj. Zato raje pristaja na opredelitev sebe kot pričevalke in svoje poezije kot poezije pričevanja, saj gre po njenih besedah za poezijo, ki priča in ne polemizira. Carolyn Forché je častna gostja letošnjih Dnevov poezije in vina na Ptuju.

Interpretka Petra Govc,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Tina Ogrin,
tonska mojstra Mirta Berlan, Maks Pust,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2022.

Orion, Na vrhu nebotičnika, Ptica vrh Triglava, Pegasto dekle, Maja z biseri, Lastovka, Ti si moja ljubezen, Mlade oči ... so naslovi skladb, ki nas spomnijo na zlata leta slovenske popevke. Vse naštete in še kakšnih 150 drugih je napisal Jure Robežnik. Skladatelj, aranžer, pianist, vibrafonist in dolgoletni direktor Založbe kaset in plošč Rtv Slovenija praznuje 89. rojstni dan. Godbe z zgodbo so posvečene delčku njegovega velikega glasbenega opusa.