V četrtkovem nočnem programu bomo gostili mariborsko kulturno producentko in aktivistko Tanjo Cvitko. Znana je po festivalu, ki spodbuja enakost, poseben eksperiment pa je pripravila tudi v projektu občinskega participativnega proračuna.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Dostikrat me vprašajo, kako kot kristjan živim med nevernimi kolegi in prijatelji … v službi, torej, in kakšen je krščanski očka in mož doma, v družini. Kako se kot kristjan obnašam in vedem v javnosti in kako se obnašam med mašo? In spoznavam, da mnogi ljudje svojo pripadnost Kristusu razumejo kot obleko. Da svoje krščanstvo nosijo kot obleko. Kajti: človek se res obleče drugače, če gre v službo ali zgolj na sprehod v gozd; oprava je drugačna, če greš kidat sneg ali če kidaš gnoj; hlače za šport niso tako fine, kot tiste druge za v opero; in v gojzarjih ne greš na plažo in s sandali ne v gore … razen, če nisi češki turist!
Pri krstu resda »oblečemo Kristusa (Gal 3, 27), a to ni obleka, ki jo preoblečeš, glede na okoliščine in prilike; ki jo zavržeš, ko se je naveličaš; jo malo pokrpaš, če se strga ali vržeš v pralni stroj, ko se umaže.
Krst nas prerodi v božje otroke, nas včleni v Cerkev, s čimer postanemo del Kristusovega telesa. Telesa, ne obleke! Obleka je delo človeških rok, je mrtva stvar, brez čustev in čutenja. Telo pa je živo! Pokrito s kožo. Ki drži vkup kosti in mišice … in odvečne kilograme. Ki čuti. Ki boli.
»Koža pokriva celotno telo. Je človekov največji, pa tudi najtežji organ in čuva vse preostale organe v telesu. Služi za razmejitev telesa od okolice, ščiti pred vplivi okolja, uravnava temperaturo, z njim telo zaznava in se sporazumeva z okolico … «, če prepišem z Wikipedie. Bi pa tole, kar se mene tiče, lahko pisalo tudi v Katekizmu.
Kajti, če je vera »živa«, je kot koža: drugače napeta čez trebuh kot čez pleča, bolj občutljiva na dlaneh, kot na podplatih, različno debela vrh glave kot na zadnji plati.
In rečemo včasih, da je koža razdražena, da peče, da srbi!
Včasih diši po znoju, včasih smrdi po znoju!
Včasih je popikana, opraskana, ranjena … mozoljasta … pa je vendar ne menjam … je niti ne morem. Skrbim zanjo, jo negujem, in zdravim. Umivam, seveda.
In nihče ne ve, kako je biti v moji koži, pa tudi jaz ne morem za nikogar vedeti kako mu je. In čeprav bi kdaj pa kdaj najraje skočil iz kože … ne morem.
Ne morem iz svoje kože.
Razen za ceno življenja.
Večnega življenja!

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V zadnjem poletnem pregledu se bomo spomnili na posebno, jubilejno možgansko jutro, v katerem smo obeležili 300 epizod Možganov na dlani. Z nami so bili imenitni gostje, ki so vsak s svojega področja osvetlili svet preučevanja in razumevanja tega neverjetnega organa. Seveda pa tudi tokrat ne bo šlo brez nagradnega izziva za vaše možgane! Pripravlja: Mojca Delač.

Asistenčni sistemi v novejših avtomobilih nam lahko olajšajo vožnjo, če jih znamo uporabljati, ali pa jo otežijo, če nismo dovolj dobro seznanjeni z njihovim delovanjem. Kaj vse zmorejo in kakšna je razlika med asistenčnimi sistemi in sistemi za avtonomno vožnjo, bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu spraševali neodvisnega svetovalca Igorja Matka iz MTL Garage.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
68. rojstni dan praznuje angleški glasbenik Elvis Costello. Za Dober dan pa uspešnica Charlesa Aznavourja, v izvedbi Elvisa Costella- She.

Profesor psihologije na Univerzi v Parizu Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti. Dobro znan je zlasti v strokovnih krogih, v splošni javnosti pa manj. Profesorja vznemirja ustvarjalna moč Alberta Einsteina, Vincenta van Gogha, Marie Curie in Martina Cooperja. Opozarja, da ljudje velikokrat iščemo in ubiramo bližnjice. Iščemo, kako bi lahko naloge opravili s čim manj napora in čim manj energije. To je človeško, to je dejstvo, pravi. »Kar pa ni najboljše, kadar želiš biti ustvarjalen. Težko je z najmanj napora dobiti dobro idejo.« Ali ste vedeli, da lahko z enostavnimi vajami razvijamo svojo ustvarjalnost? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Gospod Dušan Hvala je svoja službena leta začel prav v naši radijski hiši kot violinist, vendar ga je kot arhitekta pot pozneje zanesla v povsem druge smeri. Da je povsod lepo, doma pa najlepše, se strinja, v pogovoru z Lucijo Fatur pa naniza še marsikateri utrinek iz svojega življenja.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Telesna pripravljenost osnovnošolcev je bila - po vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti - ob koncu prejšnjega šolskega leta v povprečju za desetino slabša kot pred epidemijo. Športni strokovnjaki so pozivali k takojšnjemu ukrepanju, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, na dolgi rok pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odraslosti.

O možnih rešitvah, izvedljivosti in politični volji za spremembe v reprizi pogovora Špele Šebenik z gosti v studiu. To so dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja; Nejc Planinc, zdravnik z Inštituta za medicino in šport; Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije in profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška; Robert Janev, podpredsednik parlamentarnega Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino; Igor Topole, ravnatelj II. osnovne šole Celje.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Smeh je toliko lepši. In še nalezljiv je …
Pripoveduje: Jerca Mrzel.
Napisal: Primož Pečenko.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci, v največjem požaru v naravnem okolju v zgodovini Slovenije so bili veliko upanje in edina rešitev pogumni in požrtvovalni poklicni in prostovoljni gasilci. Uničene je bilo ogromno opreme, veliko opreme je dotrajane in neprimerne za gašenje obsežnih požarov v naravi. Običajno oni pomagajo nam, tokrat pa lahko mi pomagamo njim. Za njihovo požrtvovalnost se jim lahko zahvalimo s prispevki za nakup opreme. Na posebni telefonski številki 01/472 00 11 med 20. in 22. uro zbiramo prispevke za nakup gasilske opreme. S poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo GASILEC5 na številko 1919 boste prispevali 5 €. Zbrana sredstva bodo v celoti razdeljena sodelujočim gasilskim društvom. Gasilci bodo ob dopisnikih RTV Slovenija spregovorili o tem, kar so v preteklih tednih doživljali na terenu, kako so pomagali odstranjevati ovire in kaj bi bilo s primerno opremo še lažje narediti. V glasbenem delu pa bodo nastopili številni slovenski glasbeni izvajalci. Dobrodelni koncert bosta vodila Lorella Flego in Saša Krajnc.

Spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci, v največjem požaru v naravnem okolju v zgodovini Slovenije so bili veliko upanje in edina rešitev pogumni in požrtvovalni poklicni in prostovoljni gasilci. Uničene je bilo ogromno opreme, veliko opreme je dotrajane in neprimerne za gašenje obsežnih požarov v naravi. Običajno oni pomagajo nam, tokrat pa lahko mi pomagamo njim. Za njihovo požrtvovalnost se jim lahko zahvalimo s prispevki za nakup opreme. Na posebni telefonski številki 01/472 00 11 med 20. in 22. uro zbiramo prispevke za nakup gasilske opreme. S poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo GASILEC5 na številko 1919 boste prispevali 5 €. Zbrana sredstva bodo v celoti razdeljena sodelujočim gasilskim društvom. Gasilci bodo ob dopisnikih RTV Slovenija spregovorili o tem, kar so v preteklih tednih doživljali na terenu, kako so pomagali odstranjevati ovire in kaj bi bilo s primerno opremo še lažje narediti. V glasbenem delu pa bodo nastopili številni slovenski glasbeni izvajalci. Dobrodelni koncert bosta vodila Lorella Flego in Saša Krajnc.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V zadnjem letošnjem poletnemu potepanju po nedavno izdanih skladbah in albumih slovenskih ustvarjalcev poslušamo pesmi v popevkarskih in rokerskih barvnih odtenkih. Z nami so Neisha z albumom »Dvigam jadra«, Tretji kanu s singlom »Na zadnji julijski dan« in Vudlenderji s prvencem »Si ti tisti«.

Estonski književnik Aarne Puu se je rodil v Talinu leta 1948, študij filologije pa ga je popeljal v Krakov in tam od tedaj živi. Poezijo piše v estonščini, poljščini in ruščini. Kot pesnik je redkobeseden, lakoničen, v njegovih pesmih pa prevladujejo eksistencialni toni. Pred leti smo ga spoznali tudi pri nas, gostoval je na festivalu Vilenica. Njegove pesmi je prevedla Katarina Šalamun Biedrzycka, ki se je rodila 25. avgusta pred osemdesetimi leti.

Interpret je Pavle Ravnohrib,
prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka,
režiserka Irena Glonar,
tonska mojstra Gabrijela Čepič in Sandi Zgonc,
redaktorja pa Vlado Motnikar in Maja Žvokelj.
Leto nastanka je 1997.