Na nočni obisk prihaja raziskovalec na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in višji svetovalec na Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani. Njegovo ime je Dan Podjed. Z lucidnim razmislekom o medosebnih odnosih, o družbi, ki se spreminja, o domačem Celju, o tem, zakaj so antropologi pomembni, in še o čem se bo malo po polnoči z njim pogovarjal voditelj Andrej Hofer.

Podajamo se na filmsko odisejo s težko pričakovanim dokumentarnim filmom Moonage Daydream, ki raziskuje ustvarjalno, spiritualno in glasbeno pot enega največjih in najbolj priljubljenih zvezdnikov vseh časov Davida Bowieja. Obiskali smo tudi mednarodni filmski festival za otroke in mladostnike, Zoom, in si ogledali filme z rednega kinosporeda, med njimi Vorteks in Avatar 3D.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

V nekem mestu je bil nočni klub, ki je eno izmed cerkvenih skupnosti v bližini tako motil, da so pripravili več celonočnih molitev, da bi klub pogorel do temeljev. Neke noči je požar res popolnoma uničil nočni klub.
Lastnik kluba je vedel za te organizirane molitve, zato je tisto cerkveno skupnost tožil za škodo, ki jo je utrpel. Zatrjeval je, da so njihove molitve povzročile požar. Verniki so najeli odvetnika, ki je zagovarjal njihovo nedolžnost.
Sodnik je razsodil: »Sodišče je prepričano, da lastnik kluba veruje v moč molitve, člani cerkvene skupnosti pa ne!« (ZG-VESEL)
Duhovita zgodba nam osvetljuje pomen vere. Tudi Jezus nas v evangeliju današnje nedelje izziva z besedami: »Če bi imeli vero kot gorčično zrno, bi rekli tej murvi; 'Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje,' in bi vam bila pokorna,« (Lk17,6). Sporoča nam, da lahko z majhno vero prehodimo dolgo pot.
Apostoli so prosili Jezusa, naj jim pomnoži vero. Odgovoril jim je, da je tudi vera, majhna kot gorčično zrno, zadostna, da se prek nje izrazi Božja moč. Tudi majhno gorčično seme vsebuje vse, kar mu omogoča rast. Kako lahko z majhno vero dosežemo veliko, nam govori tudi drugi evangeljski odlomek. Oče je k Jezusu pripeljal svojega obsedenega sina in prosil, naj mu pomaga. Jezus ga je podučil: »Vse je mogoče tistemu, ki veruje,« oče pa je izrekel pomenljive besede: »Verujem, pomagaj moji neveri!« (Mr 9,21-26). In Jezus je dečka rešil obsedenosti. Ključ rešitve je bila očetova vera – majhna kot gorčično seme. Oče ni imel velike vere, a Jezus je mogel »delati« po njej in »uporabiti« tudi njegovo majhno vero. Potrebujemo malo vere, pa čeprav je ta majhna kot gorčično seme.
Včasih Jezusove besede težko razumemo. Tudi nauk o majhnosti vere je težko razumljiv. Podoba okna nam bo morda pomagala razumeti simboliko gorčičnega semena. To je podobno, kot bi gledali skozi okno vere na Boga. Ni pomembno, kako veliko ali majhno je okno, še vedno skozenj vidimo Boga in vedno bomo videli, kako velika je njegova slava. Njegovo luč lahko vidimo tudi skozi najmanjšo luknjico. Podobno je z gorčičnim semenom. Majhno gorčično zrno je dovolj, da se prek njega izrazi Božja moč. Zato ni bistvena »količina« vere, ampak njena kakovost in zato lahko z majhno vero prehodimo dolgo pot.

Bukovniško jezero namreč leži čisto blizu meje z Madžarsko, v občini Dobrovnik, ne poznajo pa ga le ribiči, temveč tudi ljubitelji lepe narave in iskalci človeku blagodejnih energij in izvirov zdravilne vode. Kar nekaj presenečenj je čakalo našo ekipo, ki se je odpravila raziskovat Bukovniško jezero in njegovo okolico. Prvo je bilo že to, da je jezero ta hip prazno.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Knjižni navdih bomo danes poiskali na korejskem polotoku. Južnokorejska pisateljica Han Kang se podpisuje pod roman Vegetarijanka, ki je šokantno izpisana zgodba o tihi gospodinji, ki nenadoma vzame stvari v svoje roke in radikalno spremeni svoj način prehrane, s tem pa sproži nepredvidljiv val posledic in nenavadnih dogodkov.

V igri nastopata prijatelja Zakaj in Vprašaj, ki se ves čas nekaj sprašujeta. Kotalita se iz enega vprašanja v drugega, ta pa so tako duhovita, da se bomo vsi zabavali. Igra je nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Zakaj – Urška Hlebec;
Vprašaj – Božo Vovk.

Avtor izvirne glasbe: Jani Golob; tonska mojstrica: Metka Rojc; dramaturg: Ervin Fritz; režiser: Mile Korun.

Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1991.

V tej oddaji za vas igrajo: Občinski pihalni orkester Trebnje; Pihalni orkester Francija Puharja; Orkester italijanskih karabinjerjev; Pihalni orkester KUD Pošta Maribor s solisti; Pihalni orkester SVEA Zagorje; Pihalni orkester Bežigrad s pevcema Anito Zore in Marijanom Buničem ter na koncu z nekdanjim Pihalnim orkestrom RTV Ljubljana.
V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Oljkarji so začeli obirati plodove. Presenečenj pri letini koruze ni, taka je, kot je kazalo. V Pomurju je zelo slaba, vreme pa poljedelce ovira tudi pri spravilu. Bili smo na okrogli mizi o agroživilstvu na Vipavskem.

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Pripoved o zaokroženi temi, zanimivih krajih in ljudeh, pa tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše. Razmišljanje o vsakdanjiku, včasih tudi potopis ali celo malce ironičen pogled novinarja na dogajanje okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom. Ob 14.30 na Prvem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Letos mineva 150 let od rojstva Antona Korošca: najvplivnejšega slovenskega politika prve polovice 20. stoletja in – temu verjetno ne bi oporekali niti njegovi politični nasprotniki – enega najbolj pragmatičnih in spretnih politikov v naši zgodovini nasploh: človeka, ki je svoje življenje resnično scela posvetil političnemu udejstvovanju. Toda kako je duhovniku, rojenemu v Biserjanah pri Svetem Juriju ob Ščavnici, uspelo, da je kot načelnik Slovenske ljudske stranke skorajda celotno medvojno obdobje obvladoval takratni slovenski politični prostor, izjemno pomembno vlogo pa je bolj ali manj ves čas igral tudi v političnem življenju prve Jugoslavije? Za kaj se je ta katoliški politik zavzemal in kako se je to skozi čas spreminjalo tako v oziru na širši zunanjepolitični kontekst vzpenjanja fašizma in nacizma kot tudi v oziru na burno notranjepolitično dogajanje v prvi Jugoslaviji, ki jo je zaznamovala cela vrsta vladnih menjav in političnih preureditev, vse bolj pa tudi vzpenjajoče se ilegalno komunistično gibanje? O Koroščevi politični poti smo se za tokratne Sledi časa pogovarjali z dvema zgodovinarjema, ki sta na to temo nedavno izdala obširni monografiji: dr. Matejo Ratej, ki je o tem vplivnem politiku in njegovem času napisala delo Triumfator: Anton Korošec v prvi Jugoslaviji, ter dr. Andrejem Rahtenom, ki je o njem napisal biografijo z naslovom Anton Korošec: Slovenski državnik kraljeve Jugoslavije.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Le kam se bo Jan tokrat odpravil na nočni potep?
Pripoveduje: Marko Simčič.
Napisala: Maja Novak.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

»Resnična ljubezen, takšnega mišljenja sem namreč, resnična ljubezen potrebuje hkrati svobodo in oviro,« izreče v zgodbi Izpoved, ki jo je napisal mojster novel, francoski pisatelj Guy de Maupassant, prvoosebna pripovedovalka. Kako daleč njenega izbranca privede ljubosumje, lahko slišimo v radijski priredbi te novele.

Prevajalec: Edvard Kocbek;
interpretka: Urška Hlebec;
režiserka: Ana Krauthaker;
glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc;
mojster zvoka: Andrej Kocan;
redaktorja: Matej Juh, Maja Žvokelj.
Leto nastanka: 2011.

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.