Ena najbolj srčnih in nepozabnih izjav mladega apostola Janeza, ko je skrbno pisal svoj evangelij, je prav gotovo stavek: Učenec, ki ga je Jezus ljubil … Besede, ki odkrivajo življenjsko povezanost Janeza in njegovega Odrešenika, njun osebni odnos in veliko medsebojno ljubezen. V kratkem stavku sta skrita neskončno hrepenenje in pričakovanje, kdaj pride tisti čas, ko bo Janez spet gledal svojega Gospoda in ga bo obsijala njegova navzočnost …
Pravzaprav bi vsak od nas, ki smo krščeni in včlanjeni v Kristusovo skrivnostno telo Cerkev, lahko za sebe zapisal: Grešnik … ki ga Jezus ljubi! Da smo vsi grešniki, mi ni treba dokazovati, saj je to dejstvo, ki ga ne more nihče zanikati! A dejstvo, da nas Jezus ljubi, je nekaj, kar nam daruje vera, posebej v teh velikonočnih dneh, ko se srečujemo z zmagoslavjem Jezusa Kristusa in njegovo vstajenjsko stvarnostjo.
Sredi epidemije, ko smo bili zaprti vsak v svoj varnostni mehurček, sem doživela, da nas Bog ljubi kot grešnike. Ve, da smo slabotni v svojih naporih za svetostjo, ve, da nas premamijo reklame in užitki, a vendar ne gre proč, stoji ob nas in nas ljubi … Vsi delamo napake in najlažje je ob tem, ko nekdo naredi nekaj grdega, oditi daleč proč in pozabiti na slabo izkušnjo. A ostati z grešnikom, to lahko naredi le tisti, ki mu ta grešnik nekaj pomeni, ki mu je dragocen! Jezus je prišel na svet in šel na križ zaradi nas, grešnikov. Ker nas je ljubil! To je bistvo krščanskega veselega oznanila! Ti, ki si slab, nemočen, zavržen, nad katerim so že številni obupali ali dvignili roke, nisi sam! Ob tebi gre Kristus, stopa s teboj na tvojem križevem potu in nosi s teboj tvoj težki križ. Kajti, On te je odrešil, za tebe je dal svoje življenje, pretrpel smrt. Da bi ti lahko vstal z njim in se iz groba greha dvignil v življenje, ki traja večno!
Grešniki, ki jih Jezus ljubi … upanje, ki ne prevara, ker prihaja od Boga, ne od ljudi.