V Noči šansonov se bomo zadrževali v Parizu prvih dveh desetletij 20. stoletja. Večino pozornosti bomo tokrat namenili žanru, ki so mu rekli pesmi igralk in avtorjev. Gre za pesmi, ki so jih izvajale igralke, dramske pripovedovalke in pevke in je bila zanje značilna svojevrstna izvedba ali pa so jih peli pesniki, ki so zanje napisali besedila. V drugem delu noči pa bomo poslušali tiste šansone, ki so žanrsko označeni kot véliki ljudski valčki. K poslušanju vas vabi Miha Zor.

V tokratni oddaji smo govorili o anksioznosti oziroma tesnobi. Gre za neprijetno čustvo, ki ga kdo morda niti ne prepozna, drugi pa se z njim borijo več let, a pomoči ne poiščejo. Prav o tem, torej pomoči, smo govorili, predstavili možnost in osvetlili dogajanje. Daša Cek Stepančič je magistrica psihosocialne pomoči, ustanoviteljica združenja kognitivno-vedenjskih svetovalcev KVS Slovenija in avtorica Kodeksa etike v psihosocialnem svetovanju Slovenije. Po lastni izkušnji anksioznosti je ustanovila Center za anksioznost, v katerem sodeluje ekipa strokovnjakov z različnih področij. Center deluje na Goriškem, v Ljubljani, pa tudi na daljavo. Dašo Cek Stepančič je pred mikrofon povabila Lucija Fatur.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Ena najbolj srčnih in nepozabnih izjav mladega apostola Janeza, ko je skrbno pisal svoj evangelij, je prav gotovo stavek: Učenec, ki ga je Jezus ljubil … Besede, ki odkrivajo življenjsko povezanost Janeza in njegovega Odrešenika, njun osebni odnos in veliko medsebojno ljubezen. V kratkem stavku sta skrita neskončno hrepenenje in pričakovanje, kdaj pride tisti čas, ko bo Janez spet gledal svojega Gospoda in ga bo obsijala njegova navzočnost …
Pravzaprav bi vsak od nas, ki smo krščeni in včlanjeni v Kristusovo skrivnostno telo Cerkev, lahko za sebe zapisal: Grešnik … ki ga Jezus ljubi! Da smo vsi grešniki, mi ni treba dokazovati, saj je to dejstvo, ki ga ne more nihče zanikati! A dejstvo, da nas Jezus ljubi, je nekaj, kar nam daruje vera, posebej v teh velikonočnih dneh, ko se srečujemo z zmagoslavjem Jezusa Kristusa in njegovo vstajenjsko stvarnostjo.
Sredi epidemije, ko smo bili zaprti vsak v svoj varnostni mehurček, sem doživela, da nas Bog ljubi kot grešnike. Ve, da smo slabotni v svojih naporih za svetostjo, ve, da nas premamijo reklame in užitki, a vendar ne gre proč, stoji ob nas in nas ljubi … Vsi delamo napake in najlažje je ob tem, ko nekdo naredi nekaj grdega, oditi daleč proč in pozabiti na slabo izkušnjo. A ostati z grešnikom, to lahko naredi le tisti, ki mu ta grešnik nekaj pomeni, ki mu je dragocen! Jezus je prišel na svet in šel na križ zaradi nas, grešnikov. Ker nas je ljubil! To je bistvo krščanskega veselega oznanila! Ti, ki si slab, nemočen, zavržen, nad katerim so že številni obupali ali dvignili roke, nisi sam! Ob tebi gre Kristus, stopa s teboj na tvojem križevem potu in nosi s teboj tvoj težki križ. Kajti, On te je odrešil, za tebe je dal svoje življenje, pretrpel smrt. Da bi ti lahko vstal z njim in se iz groba greha dvignil v življenje, ki traja večno!
Grešniki, ki jih Jezus ljubi … upanje, ki ne prevara, ker prihaja od Boga, ne od ljudi.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Za Luka Plavčaka je bil usoden skok v vodo pred devetimi leti. Športniku, tekmoval je v judu, in študentu Fakultete za pomorstvo v Portorožu, je trenutek usodno zaznamoval življenje. Postal je tetraplegik, vendar je zbral moč in pogum ter se odločil, da ga poškodba hrbtenjače ne bo ustavila v življenju. Kljub težki izkušnji in drugačnemu načinu življenja je postal motivator mladih, ostal zvest športu, pred nekaj dnevi pa je odprl tudi svoje podjetje. Z Lukom Plavčakom se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Z objavo letošnjega nagrajenca za medicino so se začele razglasitve dobitnikov Nobelovih nagrad. Nobelovo nagrado za medicino letos prejme švedski genetik Svante Pääbo za odkritja, povezana z genomi človečnjakov in človeške evolucije. Kot so v Stockholmu med drugim navedli v obrazložitvi, s temi odkritji bolje razumemo, kaj imamo skupnega z neandertalci in kaj nas loči od njih.
Druge teme:
- Gregor Bezenšek odstopil od kandidature za predsednika republike
- Za približno 65 tisoč študentk in študentov se danes začenja novo študijsko leto
- Po splošnih volitvah v Bosni in Hercegovini še štejejo glasove, kaže na presenečenje

Preostali vsebinski poudarki oddaje:
- V Tednu otroka pestr dogajanje tudi v Trbovljah.
- Po 40-ih leth prizadevanj v Rogatcu dobili nov vrtec. Gradijo tudi enoto doma za starejše.
- Sežanski gasilci še vedno nimajo svojih prostorov.
- S projektom Kariernega centra želijo v Posavju povečati zaposljivost mladih.

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu tedna razglasil priključitev štirih ukrajinskih regij Rusiji. Proruske oblasti so v zasedenih ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson v dneh od 23. do 27. septembra izvedle tako imenovane referendume, na katerih se je po njihovih navedbah prebivalstvo odločilo za izstop iz Ukrajine in za priključitev Rusiji. Združeni narodi, Zahod in Ukrajina so referendume označili za nezakonite in jih ne priznavajo. Kaj nedopustno zaokrožanje ozemelj pomeni za potek vojne v Ukrajini, za odnose Rusije s svetom, zlasti pa, kaj vse to pomeni za Rusijo samo in za razmerja znotraj države, voditelj Miha Lampreht s sogovorniki.

Gostje:
Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija v Moskvi;
dr. Andrej Benedejčič, nekdanji veleposlanik v Moskvi in pri zvezi NATO, državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost;
dr. Denis Mancevič, politolog in poslovnež;
Branko Soban, komentator in publicist.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Lisica obdolži zajčka, da je polizal med …
Pripoveduje: Boris Juh.
Slovenska ljudska pravljica.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.

Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.

V Sloveniji se je pred dnevi mudila evropska komisarka za kohezijo in reforme, Elisa Ferreria, ki si je v sklopu obiska ogledala tudi največje romsko naselje pri nas, Puščo. Vtise ogleda je strnila tudi za našo oddajo. Odpravili smo se na nacionalno konferenco o inkluziji in pravičnost v vzgoji in izobraževanju, prinašamo odgovore kaj in kako prepoznamo inkluzivnost ranljivih skupin v izobraževalnih sistemih ter kako pravičen je ta za romske učence in dijake. Društvo za Združene narode je v okviru evropskega leta mladih na Negovi pripravilo pogovor osnovnošolcev s takoimenovanimi živimi knjigami. Govorili so o drugačnosti, sprejemanju razlik in premagovanju nestrpnosti.

Prvi ponedeljek v meseču prinaša še izbor za skladbi minulega meseca. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladbi Ke avel dive ka rode man, Muhameda Meetyja in Hej, Romni zasedbe Langa. Na tujem delu pa vam v izbiro ponujamo skladbi Kucheka potencial orkestra Bobana in Marka Markoviča ter skladbo Gitano v izvedbi Khaleda.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Oscar Antoli Quartet: Peninsulas. Zasedba na glasbenih potovanjih na albumu privlačno jadra med španskim flamenkom, bolgarskimi ognjemeti na klarinetu in pestrimi glasbenimi izrazi, ki jih ponuja anatolski polotok.

Partizan, pesnik, publicist in vsestranski filmski avtor France Kosmač se je rodil 3. oktobra 1922 v Ljubljani. Na začetku druge svetovne vojne je bil v italijanski internaciji, leta 1943 se je pridružil partizanom. Kot partizan je prehodil Slovenijo in tudi Gorski kotar, o čemer pričajo njegove pesmi. Leta 1944 je objavil tudi pesniško zbirko Partizanski soneti, po vojni pa se je s pesniško zbirko Podobe našega pohoda in pripovedno zbirko Partizanske zgodbe predstavil širši javnosti. Pozneje se je z zbirkama Kurent in smrt ter Dom v vesolju približal intimistični liriki, predvsem pa se je ukvarjal s filmom. Posnel je vrsto dokumentarcev o umetniških temah in ustvarjalcih ter štiri celovečerne filme (med drugim leta 1959 Dobri stari pianino), sodeloval pa je tudi pri omnibusu Koplji pod brezo. Dodajmo še, da je bil pred smrtjo (umrl je 8. oktobra 1974 v Ljubljani) zaposlen na Televiziji Ljubljana kot dramaturg. Ob stoti obletnici rojstva Franceta Kosmača smo v Literarni nokturno uvrstili nekaj njegovih pesmi in vas vabimo k poslušanju.

Avtor pesmi France Kosmač,
režiserka Špela Kravogel,
interpret Uroš Potočnik,
glasbena opremljevalka Cvetka Bevc,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.