Petek in sobota sta zabavna dneva: na Radiu Slovenija je Radio Ga – Ga, na Televiziji Slovenija pa Kaj dogaja. Ker je od silvestrske epizode minil že skoraj mesec dni, satirično oddajo Kaj dogaja številni že pogrešamo. Da bi čas hitreje minil, Iztok Konc na Nočni obisk ni povabil odličnih Tilna Artača, Admirja Baltića, tudi Igorja Bračiča ne. V noči s sobote na nedeljo bo njegova gostja glavna ženska predstavnica, izvrstna sovoditeljica, igralka v milni operi in vokalistka iz ozadja Alenka Marinič. Kaj se dogaja v zakulisju oddaje? Kakšni so odzivi nanjo – kritike ali pohvale? In tudi zakaj je satira v današnjih časih celo potrebna?

Pred mikrofon smo povabili Carlo Simón, režiserko z berlinskim zlatim medvedom nagrajenega filma Alcarras, ki po uspešni festivalski poti prihaja na spored naših kinematografov. Film, ki je postavljen v majhno vas v srcu Katalonije, v kateri gojijo breskve, ostro politično kritiko uravnoteži z nežno opazovano družinsko dramo, so zapisali pri reviji Variety. Predstavili bomo, katere projekte bo Slovenski filmski center podprl prihodnje leto, in ocenili grenko-sladko komedijo o moškem prijateljstvu na irskem otoku, film Duše otoka Martina McDonagha, ki je za filmom Vsepovsod naenkrat prejel največ nominacij za letošnje oskarje. Obiskali pa smo tudi Slovensko kinoteko - tam je eden najvznemirljivejših domačih ustvarjalcev, Tomaž Grom, predstavil svoj novi film Ne misli, da bo kdaj mimo, njegova filmska poetika pa je neločljivo povezana z glasbeno - s spremljavo ob filmu v živo.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prerok Ozej je živel v zelo dramatičnem času, v 6. stoletju pred Kristusom. Pred njegovimi očmi so padle cvetoče Ninive, Asirci so porušili Samarijo in potem je prerok postal priča kar dvakratnemu obleganju Jeruzalema. Zato je odločno zapisal svarilne vzklike svojemu ljudstvu, kaj vse se bo zgodilo krivičnim, moralno izprijenim, kako bodo ugonobljeni. Toda njegova svarila preraščajo same zgodovinske dogodke, ki so se vrstili pred njegovimi očmi, in tudi njegov resnični strah za usodo njegovega ljudstva ter njihovega tako ljubljenega Jeruzalema. Vsemu človeštvu je povedal, da krivica in nasilje, laž in spletke nimajo prihodnosti.
Toda nato se je obrnil k »preostanku« poštenih v Izraelu, jih tolažil ter opogumljal, kajti sam Bog jih bo ohranil. To pa zaradi njihove iskrenosti, ker so brez zvijačnega glasu. Ker so pravični, bodo v miru pasli svojo živino, brez strahu in trepeta. Bog bo z njimi in oni bodo deležni tihih trenutkov in mirnega počitka.

Tudi Kristus se v svojem znamenitem Govoru na gori, gori Blagrov, obrača k preostanku svojih učencev in jim pravi, da se nimajo česa bati. Njihovo življenje bo življenje srečnih, čeprav bodo majhni, ubogi, preganjani. Kristus v svojih znamenitih, izjemnih »Blagrih« govori o notranji sreči, ki je nihče ne more ukrasti, pohoditi ali še manj uničiti.

Blagri so nekakšna temeljna listina evangelija, Kristusovega veselega oznanila. Govorijo o tem, kaj smejo Kristusovi učenci pričakovati od življenja. Ne bo jih zapustil, čeprav se bodo počutili osamljene, ponižane, preganjane in lačne ter žejne. Vabi jih, naj v ljubezni ostanejo krotki in naj bodo usmiljeni, saj bo tudi On do njih usmiljen.

Ti blagri so v Jezusovem času zveneli precej tuje, prav tako pa tudi danes, v obdobju tekmovalnosti in boja za oblast ter volje do moči. Toda v razmerju ljubezni čutimo, da ni sramotno biti premagan. V prijateljskem odnosu si upamo biti krotki in berači, v navzočnosti miline in odpuščanja se nam ni težko nečemu odreči. To je logika ljubezni, ki smo jo sposobni uresničiti v intimnih družinskih in prijateljskih odnosih in se lahko potem razširi na družbo ter tako ustvari civilizacijo ljubezni. Blagri so ljubezen, ki se kdaj pojavi tam, kjer je sploh nismo pričakovali.

18 km od Ajdovščine, 17 km od Idrije oz. 22 km od Logatca je smučišče SKI BOR Črni vrh. Darja Pograjc se je v četrtek dopoldne odpravila v snežno belo odeto idilo v omenjene konce – proti Črnemu vrhu nad Idrijo. Ob njenem obisku je smučišče pravzaprav šele dobro zaživelo. Prejšnji konec tedna je bil namreč prvi, v katerem je vreme omogočilo odprtje smučišča.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Zdaj pa obrnimo na 7. stran in poslušajmo dobro bralsko izkušnjo, ki jo ob koncu lahko vzamemo tudi kot namig za naslednji obisk knjižnice ali knjigarne. Začetek vsega je prelomna knjiga, ki se ob pomoči antropologije in preučevanja arheoloških ostankov zgodnjih človeških naselbin z vsega sveta sprašuje o splošno sprejeti tezi o nastanku in razvoju civilizacij. A četudi nekoliko obrusimo podnaslov knjige » nova zgodovina človeštva«, še vedno ostane zanimivo, intrigantno, tu in tam šokantno branje, ki nagovarja velik krog bralcev. Bojan Leskovec se je o poljudnoznanstveni uspešnici lanskega leta pogovarjal s profesorjem književnosti Klemnom Lahom.

Samoljubna in napihnjena žaba bi rada očarala gozdne živali, zato si od dobre vile izprosi kožuh.

Režiser: Elza Rituper
Dramaturg: Ervin Fritz
Tonski mojster: Mirko Marinšek
Glasbena opremljevalka in avtorica izvirne glasbe: Cvetka Bevc

Žaba – Daša Jež
Vila – Draga Potočnjak
Prva veverica – Ana Cimerman
Druga veverica – Adrijana Mihelič
Veverica teta – Simona Jenko
Jež – Damjan Banjac
Lisica – Neva Antauer
Žabec – Taj Zavodnik
Druga žaba – Katarina Emeršič
Tretja žaba – Ana Česnik
Drugi žabec – Matevž Koršič

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2000

V tokratni oddaji vam vrtimo: nekdanjo Godbo Ljudske milice; Kraško pihalno godbo Sežana; Delavsko pihalno godbo Trbovlje in Orkester Slovenske vojske. V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Katastrofalne suše, visoki stroški energentov, gnojil in krme – to je le nekaj težav, ki v zadnjem času močno pestijo slovensko kmetijstvo. V kmetijski oddaji govorimo o stanju, prilagajanju in pomislekih kmetov. Izpostavljamo tudi ohranitveno kmetijstvo. To je v svetu vse bolj prisotno, pri nas še ne. Gre za trajnostno kmetovanje, ki ne izčrpava, ampak izboljšuje rodovitnost zemlje. Predstavljamo prednosti takšne obdelave tal in primere dobrih praks. Kot je znano, je takšen način v svetu vodilni in rastoči sistem kmetovanja, ki najbolj zmanjšuje negativne vplive intenzivnega kmetijstva na rodovitnost tal in na okolje.

Čez nekaj dni bomo praznovali slovenski kulturni praznik. Kot vsako leto. In bomo ponosni na to »Visoko mašo« slovenske ustvarjalnosti ter počastitev vseh tistih več kot sto tisoč ustvarjalcev in zanesenjakov, ki se v Sloveniji poklicno ali ljubiteljsko ukvarjajo s katero od umetnosti ali pa s kulturo v ožjem pomenu besede. Proslave bodo in govori, o katerih bomo vsaj dan ali dva ur debatirali, če bo govornik na državni proslavi oster, tudi polemizirali. V Nedeljski reportaži se spustimo do neposrednih proizvajalcev. Do baze; do kulturnikov, ki so to, kar so, zaradi težko razložljivega hotenja. Ter so zategadelj najčistejši kulturni delavci na Slovenskem …Marko Radmilovič se posveča ustvarjalcu, ki je eden najeminentnejših predstavnikov naše kulture že več kot šest desetletij: Tonetu Partljiču.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Mestnem muzeju v Idriji so leta 2016 pripravili občasno razstavo- Dame in čipke, ki je dala širši vpogled v meščanski sloj prebivalstva; ki ga do tedaj v izrazito delavskem, rudarskem mestu niso raziskovali. Sledilo je terensko delo kustosinj, ki sta dobili podatke od dedičev nekdanjih meščanskih družin, saj nekateri še vedno hranijo pravo bogstvo pisnih podatkov in tudi osebnih predmetov. Poleg tega sta veliko informacij oziroma pisnih virov o idrijskih meščanih pridobili iz fondov idrijske enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Tako se je občasna razstava spremenila v del stalne razstave, ki jo krasijo predmeti, pisni viri in številne fotografije. Več o idrijskih meščanih v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič. .

Sanja Fidler je protestnica, aktivna državljanka, borka za dobro. Je članica skupine Protestival, ki na protestih skrbi za scenografijo v obliki lutk, transparentov, plakatov, pogosto s kritično in hudomušno noto. Je redna udeleženka protestov proti škodljivim odločitvam oblasti, opozarja tudi na krivice, ki se godijo marginaliziranim skupinam doma in po svetu, trenutno s somišjeniki prevprašuje in opozarja na prekomerno sečnjo dreves na ljubljanskem Rožniku. Izziv, kako ljudi spodbuditi k razmišljanju, prevpraševanju družbenih pojavov in aktivaciji pa je, kot pravi, večplasten. Z njo se je za tokratno oddajo lokalni junak pogovarjal Peter Močnik.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Slikar nariše deklico tako, kot jo vidijo njegove oči.
Pravljico pripoveduje Nadja Strajnar.
Napisal jo je Boris Sergunenkov.
Posneta je bila v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1984.

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, s Kube, iz Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni format »groove-road tripovskega« živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Mineva 90 let od rojstva pesnika Franceta Forstneriča. Rodil se je v Pobrežju pri Ptuju, študiral je na pedagoški šoli v Ljubljani. Sprva je delal kot učitelj, nato je postal novinar pri Večeru, pozneje je bil dopisnik za kulturo pri Delu. Doštudiral je tudi sociologijo. France Forstnerič je pisal za mladino in odrasle. Prvo pesniško zbirko, Zelena ječa, je napisal leta 1961. Njegova poglobljeno bivanjska poezija ima tudi značilnosti pokrajine, ki ga je zaznamovala. Ena najpomembnejših zbirk Franceta Forstneriča je leta 1981 objavljena Ljubstava. Iz nje smo za Literarni nokturno izbrali nekaj pesmi.

Interpret je Benjamin Krnetić,
glasbena oprema je delo Luke Hočevarja,
tonski mojster je Matjaž Miklič,
režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Urednica oddaje je Staša Grahek.
Leto nastanka: 2023.

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.