Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Prihodnji teden bo minilo minilo 50 let od takrat, ko je Alfi Nipič posnel pesem brez katere od tedaj ni minil prav noben silvestrski večer. Gotovo natančno veste za katero pesem gre. Njeno zgodbo pa nam bo predstavil Stane Kocutar.
Najstarejša doslej znana žlahtna vinska trta na svetu, žametna črnina ali modra kavčina, na obrežju Drave v Mariboru že več kot 400 let trdoživo kljubuje izzivom vsakokratnih vplivov narave in človeka. Zadnja štiri desetletja se s skrbnim delom strokovnjakov umešča med naravne bisere Maribora, Podravja in Slovenije. Kraljica trt – 232 njenih potomk je pognalo korenine na skoraj vseh celinah sveta – se od leta 2004 ponaša z vpisom v Guinnessovo knjigo rekordov. Desetletje pozneje pa se je na gradu Hradčani v Pragi pridružila kipu arhitekta Jožeta Plečnika. Tako vinska trta s koreninami v 16. stoletju vztrajno utrjuje sloves vinorodne Slovenije na evropskem in svetovnem zemljevidu. Stara žametovka, ki vsako jesen bogato obrodi, je postala tudi ena najbolj prepoznavnih turističnih znamenitosti Maribora.
Včeraj so v koprski stolnici prvič mogočno zadonele nove orgle. To so največje cerkvene in druge največje orgle v Sloveniji. Da jih je švicarska koncertna dvorana Tonhalle podarila prav Kopru, je bil uspeh, ki mu je sledil večletni trud številnih, ki so za to zaslužni. Tjaša Škamperle nas bo v oddaji Primorski kraji in ljudje pred nocojšnjim inavguracijskim koncertom spomnila na zgodbo novih koprskih orgel
Obiskali smo Konjeniški klub Zaton v Petanjcih, kjer največ pozornosti posvečajo otrokom in njihovemu odnosu do konjev. V osrčju Krajinskega parka Goričko stoji socialna kmetija Korenika, kjer spoštljivo skrbijo tudi za živali. Podrobneje spoznavamo žerjave, ki te dni na svoji poti v toplejše kraje, preletavajo Slovenijo. Predstavljamo nov dobrodelni koledar Zavoda Koki, ki skrbi za rejne živali. Tema koledarja je »Praznovanje življenja«. Opozarjamo na aktualno akcijo sterilizacij in kastracij psov in mačk v organizaciji Društva za zaščito živali Maribor. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
S projektom Radia Maribor, Radia Si in Televizije Maribor, poimenovanim Frišno – Dan nove slovenske glasbe, se želimo pokloniti najboljši novi slovenskih glasbi in jo preobleči v priredbe Big banda RTV Slovenija. Deset finalistov se je z osveženimi skladbami zadnjega leta skupaj z Big bandom RTV Slovenija predstavilo 1. oktobra 2021 ob 19.30 v Veliki dvorani SNG Maribor. Zabavnoglasbeni dogodek je povezoval igralec Jure Ivanušič, na prireditvi pa sta bili podeljeni dve nagradi, in sicer za »Naj novo slovensko skladbo« po izboru radijskih poslušalcev in za »Najboljšo izvedbo«, ki jo je izbrala strokovna komisija. Vabljeni k ogledu posnetka iz SNG Maribor na programu Televizije Slovenija.
Današnjo oddajo namenjamo analizi stanja slovenskih šol v Italiji. V studio smo povabili Igorja Giacominija, predsednika Deželne komisije za slovensko šolstvo in predstojnika Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino in Davida Clodiga, ravnatelja Večstopenjske šole s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom Pavel Petričič v Špetru, ki je od letošnjega šolskega leta tudi ravnatelj Večstopenjske šole v Gorici.
Glavna zvezda oddaje je sipa, po krivici zapostavljena morska kulinarična dobrota. Zelo priljubljena je le med domačini v Slovenski Istri; v ribarnici pa je redko na voljo. Sipe teknejo v omaki na belo, posebej dobre so pripravljene po domačem receptu Pirančana Sergia Vuka. Razkril nam ga je v Sečoveljskih solinah, zaščitenem območju, ki ga je človek v preteklosti preoblikoval, vendar ob upoštevanju narave in njenih zakonitosti.
Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Operna noč je že več kot pol desetletja tradicionalni koncert Simfoničnega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor, na katerem pod taktirko umetniškega direktorja Simona Krečiča nastopajo priznani solisti mariborske operne hiše in operni zbor. Koncert, ki prinaša najlepše melodije iz zakladnice operne umetnosti, si vselej ogleda večtisočglava množica obiskovalcev vseh generacij.
Menda nam lepo obnovljeno Kadetnico v Mariboru, v kateri je Center vojaških šol Slovenije, danes zavidajo celo Avstrijci. Na zunaj je stavba ostala takšna, kot je bila daljnega leta 1856, ko so takratni Kadetten institut, po preureditvi vojaškega šolstva v takrat še avstrijski monarhiji, predali namenu. Ena najmarkantnejših stavb v Mariboru je nekoč stala na obrobju mesta, potem ko je preživela vse spremembe in vojske, je danes center slovenskega vojaškega šolstva in del Vojašnice generala Maistra. Nekoč zaprta in nedostopna ustanova na zaprtem in območju, se danes trudi biti del mesta. Vojska, ki je v njej, je končno naša.
V tokratni oddaji smo se odpravili v Toskano, v mesto Capannori, kjer zgledno skrbijo za reciklažo odpadkov. Njihov primer dobre prakse smo primerjali z upravljanjem odpadkov v občini Piran. Ogledali si boste lahko tudi zanimivo reportažo o podvodnih lovcih v našem morju, ki lovijo na trajnosten način. Preverili smo tudi, v kolikšni meri držijo napovedi o dvigovanju morske gladin in obiskali naravni spomenik Divje jezero pri Idriji.
Osrčje Pohorja je planotast svet, ki ga krasijo številna barja. Na vrhu Pohorja, za gostim smrekovim gozdom, je Lovrenško barje – največje visoko barje v Sloveniji. Na nekaj več kot 1500 metrih nadmorske višine, med slikovitim rušjem, najdemo od 11 do 22 jezerc, barjanskih oken. Njihovo število je odvisno od obsega in trajnosti stoječe vode. S površino nekaj kvadratnih metrov so temna jezerca naravna in turistična znamenitost Pohorja.
Že nekaj časa tedne začenjamo z zvedavo Šavrinko Nadjo, ki vselej naleti na kakšno nejasnost in nelogičnost tega sveta. Vsaj na prvi pogled. Še dobro, da imamo na dosegu številne strokovnjake, ki odgovarjajo na njena vprašanja. Tokrat se Nadja sprašuje, kam izgine vsa voda presihajočih jezer na Krasu. Kdo pravzaprav spije vso to vodo? Odgovarja ji biolog in muzejski svetnik Notranjskega muzeja mag. Slavko Polak.
Premiera glasbeno-plesnega spektakla Carmina Burana skladatelja Carla Orffa in koreografa Edwarda Cluga. Carmina Burana je eno najbolj priljubljenih glasbenih del, njeno besedilo v srednjeveški latinščini pa zajema širok lok posvetnih tem o sreči, blaginji, minljivosti življenja, pomladi, o užitkih in nevarnostih pitja, iger na srečo, požrešnosti in poželenja. Koreograf Edward Clug je za osnovo koreografije uporabil krog kot najpopolnejšo stvaritev narave, ki popelje gledalca skozi različne življenjske stopnje. Nastopajo: Simfonični orkester SNG Maribor, Zbor Opere SNG Maribor in plesalci SNG Maribor ter solisti Petja Ivanova, Martin Sušnik in Domen Križaj. Dirigent Simon Krečič, scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič. Produkcija: RTV Slovenija.
Letos mineva 80 let od aprilskih dogodkov ob izbruhu druge svetovne vojne na ozemlju nekdanje Kraljevine Jugoslavije, v katerih je umrl narodni heroj in Goričan po rodu, Sergej Mašera. Kot poročnik bojne ladje Zagreb je bil takrat v Boki Kotorski v Črni gori. Po objavi kapitulacije kraljevine je posadka rušilec zapustila 17. aprila 1941. Na njem sta proti volji kapitana ostala le Mašera in Milan Spasić. Da rušilec ne bi prišel v roke nacifašistični vojski, sta ga razstrelila in se skupaj z njim potopila. Pomorski muzej je obletnico obeležil s spletno konferenco, na kateri so sogovorniki izpostavili pomen Mašerove dediščine za slovensko pomorsko identiteto, a tudi vojaško zgodovino. Nekaj poudarkov smo povezali v oddaji Morje in mi.
Približuje se čas prve košnje. V prvih minutah oddaje opozarjamo, kakšno škodo lahko povzročijo pločevinke, odvržene v travo, ki jo kosijo in spravljajo govedorejci. Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je pred časom organizirala Mesno konferenco. Udeleženci so razpravljali o razmerah in izzivih na tem področju. Preverili smo, kako so slovenske kmetije opremljene s traktorji. Sadjar in sirar z Dolenjskega sta letošnja dobitnika nagrade za najbolj inovativno živilo. Od Inštituta za nutricionistiko sta jo prejela za ekološki sadni jogurt. V Ratečah spoštujejo in ohranjajo tudi kulinarično dediščino, posebnost so rateški krapi.
Septembra bo minilo 700 let od smrti največjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Navdih za Pekel v Božansi komediji naj bi našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Neveljaven email naslov
