Dvojezičnost v Italiji je za nekatere še vedno sporna. Foto: Radio Koper/Ivana Zajc

V tradicionalno večkulturni Gorici v občinskem svetu sedi pet svetnikov slovenske narodnosti. Italijanska zakonodaja jim omogoča, da na sejah govorijo v materinščini. Ko imajo slovenski svetniki besedo, pa nekateri italijanski svetniki protestno zapuščajo dvorano, saj jih moti uporaba slovenščine.

Na sejah občinskega sveta je prevajalec, vsi svetniki imajo slušalke. A nekateri italijanski svetniki proti slovenščini že več let protestirajo, je povedal član občinskega sveta Andrea Picco: "Nekateri svetniki iz koalicije zapustijo dvorano, drugi nalašč odložijo slušalke in ne morejo razumeti, kaj se govori. To se mi zdi grozno. To pomeni, da kdor govori slovensko, ne obstaja. Glede na to, da želimo skupaj kandidirati za evropsko prestolnico kulture 2025, je to zelo problematično."

Stanje razburja tudi slovenske svetnike. Med njimi je Marilka Koršič: "Predsednik občinskega sveta da besedo svetniku, da govori. Ko sliši moje ime, vstane in zapusti dvorano. Mislim, da s tem kvari ugled in odnose med državama."

Župan Gorice zagotavlja odprtost in posluh za slovensko manjšino, a realnost je drugačna. Foto: Radio Koper/Ivana Zajc

Uporaba slovenščine je za nekatere žalitev
"Ko slišim slovenščino, zapustim dvorano," nam je priznal svetnik iz skrajno desne stranke Fratelli d'Italia - Bratje Italije, Sergio Cosma: "Dejstvo, da slovenski svetniki v občinskem svetu govorijo slovensko, je zame žalitev italijanskosti tega mesta. Če si manjšina želi, da jo prepoznamo, mora najprej pustiti, da jo preštejemo."

Cosma je član koalicije župana Občine Gorica, Rodolfa Ziberne. Župan pravi, da je to edini svetnik, ki protestira in da ga je na to že opozoril. Če nekdo vstane in noče poslušati slovenščine, je po njegovem mnenju njegova težava. Ne gre za politično, ampak zasebno stvar.

Take odzive pa slovenski in drugi svetniki razumejo kot politična, in ne zasebna dejanja. Posebej zato, ker predlogi slovenskih svetnikov pogosto segajo v čezmejni prostor. V tržaškem občinskem svetu po drugi strani predstavniki Slovencev sploh nimajo možnosti govoriti slovensko, sta nam povedala Valentina Repini in Igor Švab. Statut in poslovnik namreč predvidevata le italijanski jezik. Za spremembo bi bila potrebna dvotretjinska večina.

Predstavniki italijanske manjšine lahko v koprskem občinskem svetu govorijo v maternem jeziku, gradiva pa so povečini v slovenskem. Foto: Radio Capodistria

Kako je pri nas? Najslabše v Kopru.
V koprskem mestnem svetu so trije predstavniki italijanske narodnosti. Ondina Diabate Gregorič pravi, da se v razpravo vedno brez težav vključi v italijanskem jeziku. "Mislim, da me vsi razumejo. Če me kdo ne, ker ne razume italijanščine, se pozanima, kaj sem povedala. Pri gradivu pa z grenkobo ugotavljam, da so vsa v slovenščini, razen vabila in tistega, ki zadeva komisijo za narodnost. Že res, da vsi razumemo tudi slovenščino, a govoriti in brati v maternem jeziku je le nekaj drugega. Upam, da bo občina zdaj zaposlila prevajalca, ki bo prevajal gradivo."

Takšno osebo že imata piranska in izolska občina. V izolski občini so vsa gradiva na občinskem svetu v dveh jezikih. Piranski svetnik Andrea Bartole pravi, da se vedno brez težav oglasi v italijanskem jeziku, le gradiva niso vedno vsa prevedena. Martina Angelini, ki je podžupanja in občinska svetnica v Ankaranu: "Sem edina pripadnica italijanske narodnosti. Oglašam se v slovenščini, zgolj iz praktičnega razloga, a vem, da ne bi bilo nič narobe, če bi se v maternem jeziku. Nekatera gradiva se na zahtevo dobijo v italijanskem jeziku. Občina Ankaran to italijansko komponento zelo upošteva in jo ceni."

Praksa uporabe italijanščine v občinskih glasilih je različna: ankaranska občina ima prevedene vse članke, izolska in piranska le nekatere, koprska skoraj nobenega.