Foto: Primorski dnevnik Foto:
Foto: Primorski dnevnik Foto:

Poučevanje slovenščine kot drugi jezik EU na nižjih srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem se bo začelo s prihodnjim šolskim letom. To bo sprva potekalo eksperimentalno, nato bodo poučevanje slovenščine glede na povpraševanje morebiti razširili tudi na višje srednje šole. Skratka, slovenščina mora postati del sistema šolskega izobraževanja, saj je prav, da imajo občani možnost spoznavati jezike, ki se govorijo v deželi Furlaniji Julijski krajini (FJK). Poznavanje več jezikov je sploh bogastvo, dobro pa je ne nazadnje spomniti, da je FJK dežela s posebnim statutom prav zaradi prisotnosti jezikovnih skupnosti.

To je povedala deželna odbornica za izobraževanje Loredana Panariti, ki smo jo včeraj vprašali, kako je prišlo do te pomembne novosti v šolskem sistemu. Odbornica Panariti, ki je o tem govorila pred dnevi na ministrstvu za šolstvo ob udeležbi vodje Deželnega šolskega urada za FJK Alido Misso, razlaga, da se je poskusna faza v bistvu že začela.
Potrebno je, da slovenski jezik postane v vseh pogledih sestavni del sistema šolskega izobraževanja. To ne bo kratka pot, ker bodo potrebni mnogi postopni koraki, od razpisov do seznamov šolnikov itd. Prihodnje leto bomo lahko začeli z eksperimentalnim poukom, zato pa moramo začeti z delom zdaj. To pomeni, da nižje srednje šole že sedaj lahko zaprosijo za sodelovanje. Zanimanje so že pokazale številne nižje srednje šole oziroma družine, za informacije so vprašale tudi nekatere višje srednje šole.

Ali se bo poučevanje slovenščine torej razširilo tudi na italijanske višje srednje šole?
Poskusno obdobje bo zadevalo nižje srednje šole. Ko bomo to uredili, bomo obravnavali tudi vprašanje višjih srednjih šol v sodelovanju z Deželnim šolskim uradom.

Kako bo do tega prišlo?
Postopek predvideva dve poti. Prva pot je daljša in zadeva spremembo normativov, ki urejujejo sistem šolskega izobraževanja. Druga pot je eksperimentalna faza na nižjih srednjih šolah, ki se bo konkretno udejanjila v prihodnjem šolskem letu s poučevanjem slovenščine.

Kako je ta zamisel sploh nastala?
Ministrico za šolstvo Valerio Fedeli sem s to potrebo seznanila že v preteklosti in še pred njenim nedavnim obiskom v Kulturnem domu v Trstu. Izhodišče sta bili šoli v Miljah in na Melari, ki sta poučevanje slovenščine že uvedli, v pismu pa sem ministrico vprašala za poskusno poučevanje slovenščine tako na Tržaškem kot na Goriškem. Zadeva namreč ni bila zelo jasna, saj zakonodaja predvideva vrsto obveznosti glede urnikov idr. Eksperimentiranje nam omogoča, da se izognemo nekaterim problemom.

Vse kaže torej, da se bo načrt iztekel.
Vselej sem zatrjevala, da je v Furlaniji Julijski krajini pomembno nuditi poučevanje vseh jezikov, ki se govorijo v deželi. To sem večkrat ponovila. Nekateri netijo polemike, a vsi pozabljajo, da razen v Sloveniji govori slovenski jezik mnogo ljudi, ki od vedno živijo v deželi FJK. Poznavanje oz. poučevanje slovenščine je torej še pomembnejše, kajti ne gre samo za dobrososedske odnose z Republiko Slovenijo, temveč je to jezik slovenske narodne skupnosti v deželi FJK. Poleg tega je to jezik tvojega soseda, tvojega prijatelja, tvojega delovnega kolege. Skratka, če posebnost naše dežele sloni tudi na večkulturnosti in na večjezičnosti, je prav, da se vse to ovrednoti. Naj dodam, da poučevanje enega jezika ne izključuje možnosti poučevanja drugih. Možgani namreč niso neko skladišče, ki sprejme omejeno količino blaga. Možgani so prožni in se lahko k sreči ljudje učijo več jezikov. To je pravo bogastvo.

Ko je že govor o slovenski narodni skupnosti, vi ste njen sestavni del, kajne?
Na pol. Mati je Slovenka, oče Italijan. Iz delovnih in drugih razlogov mi ni uspelo obiskovati slovenskih šol, zato sem se slovenščine naučila kasneje. Kljub temu sem se še kar dobro naučila slovenskega jezika in bi rada svoje znanje še nadgradila. Doma govorimo več jezikov. Razumeti in govoriti več jezikov je pravi užitek in, kot rečeno, pravo bogastvo.

Poslanka in deželna koordinatorka stranke Forza Italia Sandra Savino je drugačnega mnenja. Po obisku ministrice za šolstvo Valerie Fedeli v Kulturnem domu je ocenila, da je poučevanje slovenščine nepotrebno in nekoristno ...
Rada bi vedela, koliko jezikov govori Savinova, razen tržaščine. Moji nečaki v Ljubljani govorijo tekoče 4-5 jezikov, isto velja za moje hčerke. Ni res, da če se učiš slovenščine, se ne moreš učiti drugega ali drugih jezikov. Več jezikov govoriš, boljše je.


Več novic na www.primorski.eu