Zadružna kraška banka. Foto: Primorski dnevnik
Zadružna kraška banka. Foto: Primorski dnevnik

Italijanske zadružne banke se niso zedinile za ustanovitev ene same vsedržavne matične bančne družbe. To je na kongresu zveze Federcasse, ki združuje zadružne banke, moral priznati predsednik Alessandro Azzi. Federcasse in skoraj vse deželne zveze, ki združujejo krajevne zadružne banke, so se sicer zavzemale za oblikovanje ene same bančne družbe. Napori za poenotenje so bili neuspešni, tako da bo morala vsaka banka posebej sedaj odločati o pristopu k eni od dveh bančnih skupin: ali v skupino, ki jo bo vodila rimska banka Iccrea ali pa v skupino Cassacentrale iz Trenta. Za eno od dveh možnosti se bosta morali opredeliti tudi Zadružna kraška banka (ZKB) in Zadružna banka iz Doberdoba in Sovodenj.

»Jemljemo na znanje, da bomo v Italiji po novem imeli dve vsedržavni bančni skupini,« nam je dejal predsednik ZKB Adriano Kovačič, ki se je udeležil kongresa združenja Federcasse.

Vse zadružne banke so v preteklih tednih in mesecih podrobno proučile oba projekta. Kovačič napoveduje, da bodo do konca januarja imeli jasno sliko o tem, koliko zadružnih bank je vstopilo v eno in drugo bančno skupino na osnovi nedavno odobrene korenite reforme celotnega italijanskega zadružnega bančnega sistema.

»Prihodnost naših bančnih zadrug ne bo več ista kot doslej. Ena izmed najvažnejših obvez reforme je namreč ta, da bodo morale biti pristojnosti matične banke “skladne s tveganjem posameznih bank”, kar predstavlja pomembno novost v pravnem redu na evropski ravni,« ugotavlja predsednik ZKB. Gre za načelo t.i. odgovorne avtonomije, ki temelji na tveganju. »To po eni strani posamezni zadružni banki omogoča, da na lastnem območju poslovanja uresničuje svoje poslanstvo z visoko stopnjo avtonomije, ki je premo sorazmerna z gospodarnostjo poslovanja, po drugi strani pa zavezuje matično banko k poseganju v kritičnih primerih, ki bi lahko škodovali posamezni banki in celotni bančni skupini,« pojasnjuje Kovačič.

Upravni odbor ZKB se je začel takoj prilagajati novim razmeram. »Če hočemo zasledovati cilj zagotavljanja kontinuirane uspešnosti banke in če hočemo, da bo imela naša slovenska banka čim večjo stopnjo avtonomije, je izredno pomembno, da se takoj približamo premoženjskim in ekonomskim količnikom najboljših zadružnih bank v Italiji,« je prepričan Kovačič.

Ko bo stopila v veljavo reforma (to se bo zgodilo v letu 2018), bo matična družba ocenila tudi donosnost posamezne banke. Preverila bo, ali je bančno poslovanje v dolgem roku dobičkonosno. Analizirali bodo bančno tržišče in ali ima banka moderen menedžerski pristop pri vsakdanjem upravljanju. Tudi zaradi tega se bo ZKB po Kovačičevih besedah še bolj potrudila pri uvajanju inovacij v svojem poslovanju in začela postopno uvajati nov model zadružne banke. »Naš cilj je banka, ki bo ohranila korenine lokalne banke, a se hkrati razvila v še bolj moderno, kompetitivno in profesionalno banko. V tem zgodovinskem trenutku je važno, da gledamo naprej ter da zagotovimo uspešnost slovenske banke v našem prostoru,« je prepričan Kovačič.


Več novic na www.primorski.eu