Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Gančanih blizu Beltincev že 90 let postavljajo visok mlaj, okrašen s pisanimi rožami in trakovi iz krep papirja. Običaja so si domislili štirje fantje, ki so se srečno vrnili iz prve svetovne vojne, in na predvečer prvega maja naskrivaj postavili drog z okrašeno brezovo krošnjo. Odtlej je priprava in postavljanje mlaja naloga rekrutov, tistih, ki so v določenem letu polnoletni. Več mesecev se ob petkovih večerih dobivajo in pripravljajo papirne okraske. Zadnji dan aprila okrašeno smreko nosijo po vasi in jo ob pomoči vseh vaščanov postavijo. Sodelovanje pri majošu pomeni prehod v odraslost. Mladi Gančanci so ponosni na svoj mlaj in pravijo, da je najlepši v Evropi. Včasih je veljalo, da je kraja smrekove krošnje znamenje poguma in moškosti, v vasi so nekaj veljali samo tisti, ki so šli v vojsko. Že vrsto let v Sloveniji služenje domovini ni več obvezno, mladi iz okolice Beltincev pa še vedno okrasijo vozove in se odpeljejo na „nabor“. Leta 2009 so bili polnoletni tisti, ki so se rodili v letu osamosvojitve Slovenije. Lejtniki, kot v Gančanih pravijo generaciji, ki je v določenem letu zadolžena za pripravo majoša, se začnejo dobivati že kmalu po novem letu. Ob večerih se družijo in izdelujejo pantljike iz krep papirja. Zadnja leta jim pomagajo tudi starši, ki prenašajo svoje znanje oblikovanja rož, pa tudi zgodbe iz časov, ko so sami pripravljali majoš. V Gančanih se čas meri z lejtniki. Tako je nepisano pravilo, da je vrij še vedno treba ponoči ukrasti v gozdu, jamo za majoš izkopljejo ročno, po postavljanju je veselica, na kateri lejtnikom pripada prvi ples ... V preteklih letih se je že zgodilo, da so fantje iz sosednjih vasi poskušali poškodovati deblo, zato noč pred postavljanjem stražijo. Najbolj slikovit je zadnji dan, ko na dvorišču pri deklini, ki je lejtnica, smrekov vrh okrasijo in nato težak vrij nosijo skozi vas, ter se ustavljajo pri hišah lejtnikov. Pri dvigovanju sodeluje skoraj cela vas. Zgodbe očetov, mam, dedkov in babic, pa tudi starejših bratov in bratrancev niso le zgodovina gančkega majoša, pripovedujejo nam o različnih dobah, načinih odraščanja, o tem, kaj je vojaška obveznost pomenila nekoč in kaj pomeni danes. Prvi majoš je bil postavljen z rojstvom Kraljevine SHS, postavljali so ga med madžarsko okupacijo, v novi Jugoslaviji in zdaj v Sloveniji.
V Jadransko-jonski makroregiji v 8 državah živi 70 milijonov ljudi. Morje je naravni vir, ki prinaša številne izzive in priložnosti, države ki ležijo v tej makroregiji delijo zgodovino in geografski položaj, vendar so izredno različne tako po gospodarski razvitosti kot stopnji nezaposlenosti in odgovornemu odnosu do okolja. Države Jadransko –jonske makroregije so tako članice kot nečlanice EU zato ima ta prostor zelo pomembno vlogo pri približevanju Vzhodnega Balkana Evropi ter pri odpiranju Evrope v druge dele sveta. Pomorska avtocesta je povezovalni projekt vseh držav te makroregije, ki imajo vedno več skupnih projektov na področju trajnostnega razvoja, zaščite naravne dediščine, pa tudi razvoja ribištva in školjkarstva.
The Adriatic-Ionian Region connects eight countries and 70 million people. The sea is a natural resource bringing numerous challenges and opportunities. The countries from this macro-region share a common history and geographical position, but their economic development, rates of unemployment and attitudes toward the environment vary significantly. The Adriatic-Ionian Region unites both members of the EU and other states, hence this region plays a very important role in the East Balkans' approximation to the EU and connecting Europe with other parts of the world.
Reka Bojana, ki se v morje izliva blizu velike ulcinjske plaže, je naravna in kulturna dediščina Črne gore. Na njenih bregovih stojijo stare ribiške hiše *kalimere*, ker se tukaj mešata sladka in slana voda in je zato rib veliko. Bojana je bogata, pravi mladi ribič Ivo, ki je kritičen do obnove starih ribiških hiš. Reko Bojano je treba zaščititi, pri tem ribiči zelo zavzeto sodelujejo tudi z Inštitutom za morsko biologijo iz Kotorja – v projektih Jadransko-Jonske regije, ki povezujejo Črno goro, Albanijo in Italijo.
The Baltic Sea, the Alps, the Danube, the Adriatic and the Ionian Seas connect 19 EU members and 8 non-EU member states. Four macro-regions have 283 million inhabitants all told. Based on common climates, economic and social characteristics and challenges, the European Council created the Baltic, Danube, Adriatic-Ionian and Alpine Regions. Slovenia is the only European country at the meeting point of three European macro-regions, namely the Alpine, Adriatic-Ionian and Danube. Its position brings a lot of challenges and opportunities for joint projects and ideas. This is also the main goal of the European macro-regional strategies, aimed to encourage both EU member states and non-EU member states to connect people, ideas and projects and thus contribute to their common development.
The Bojana river, which flows into the sea near the Montenegrin town of Ulcinj is a natural heritage that needs to be protected. Local fishermen still use traditional fishing techniques. River cottages or 'kalimeras' are an important cultural heritage, which the Institute of Marine Biology of Kotor strives to protect, also by participating in international projects from Italy, Montenegro and Albania.
V Alpski makroregiji prebiva več kot 70 milijonov ljudi v sedmih državah in 48 regijah. Evropska unija je strategijo za razvoj Alpske makroregije sprejela leta 2015, z idejo povezovanja različnih držav z enakimi izzivi v tem prostoru, ki se sooča z demografskimi težavami , kjer je velik izziv odgovoren odnos do okolja še posebej v kontekstu turizma in kjer je priložnost za številne razvojne projekte , saj se v Alpski makroregiji nahajajo najbolj razvite evropske države. Slovenija ima kot del Alpske makroregije možnosti za povezovanje s svojimi sosedami v različnih projektih in dobrih praksah. V oddaji o Alpski makroregiji , smo se odpravili na Bovško , Vojsko in Bohinjsko, v sosednje biosferno območje Nockberge v Avstriji, ter obiskali Alpsko prestolnico 2018 Brixen na Tirolskem.
The Alpine Region is home to more than 70 million people. It spans the territory of seven countries and includes 48 regions. The European Union adopted the strategy for the Alpine Region in 2015, with the idea to connect different countries going through the same challenges. The region has to contend with demographic problems and big challenges regarding a responsible attitude towards the environment, especially in the tourist industry. Nevertheless, the Alpine Region also offers opportunities for numerous development projects, as it includes the most developed European countries. Within the Alpine Region, Slovenia has good opportunities to co-operate with its neighbouring countries in various projects and to establish good practices.
Svizec je simbol visokogorja. Njegovi klici so znanilci poletja v hribih. Igra mladičev na pobočju je lahko vrhunec izleta v gore. Je pa tudi velika talna veverica. Je glodavec, ki lahko 8 mesecev na leto prespi. Je ena od redkih vrst, ki lahko preživi, če ji telesna temperatura pade pod 10 stopinj. Je žival, ki se lahko prehranjuje celo s strupenimi rastlinami. Režija: Aleksandra Vokač, scenarij: Ana Dular Radovan, kamera: Bernard Perme
Luka Milošević pravi, da ima najlepšo pisarno na svetu, njegovo školjčišče je v Boki Kotorski, kjer je po analizah Inštituta za morsko biologijo iz Kotorja veliko odličnih lokacij za pridelavo školjk. Z školjkarstvom se je začel ukvarjati nedavno, kot pomorec si je želel več časa preživeti z družino. Tokratna sezona je bila dobra, kakovostne školjke, ki so vir proteinov, je mogoče dobro prodajati restavracijam. Boško pa je že prekaljen školjkar, za novi poklic se je odločil po razpadu jugoslovanske vojske, danes se s pridelavo školjk ukvarja vsa njegova družina. Pridelava školjk je kot kmetovanje, polje v morju pa prav tako ni varno pred »škodljivci«, največji sovražniki školjkarjev so orade.
Boka Kotorska is a micro location with very good conditions for mussel growing. This activity also creates new jobs.
Donava je za Volgo druga najdaljša evropska reka. Njena 2860 kilometrov dolga pot od izvira v Schwarzwaldu, Črnem gozdu, do izliva v Črnem morju se vije skozi zgodovinsko, gospodarsko in kulturno izredno raznovrstna območja. Evropska unija je v želji, da bi se širše območje Podonavja bolj povezalo in razvilo, sprejela Podonavsko strategijo. Ta makroregija zajema 14 držav, devet od njih je polnopravnih članic Evropske unije. Na tem ozemlju živi 115 milijonov prebivalcev, ki v različnih projektih uresničujejo skupne interese: prometne, energetske, kulturne, naravovarstvene, izobraževalne, varnostne … Sodelovanje v evropskih projektih marsikje pomeni edino možnost zaposlitve. Slovenija sodeluje v številnih od njih – od boja proti suši in poplavam do upravljanja sedimenta v rekah in novih kolesarskih poti. Ekipa Televizije Slovenija je obiskala nekaj Podonavskih držav in predstavila projekte, zanimive za vso makroregijo. Novinarka: Darja Mihalič Režiserka: Siena Krušič
The Danube is after the Volga the second longest European river. It starts its 2,860 kilometres long journey in Schwarzwald or the Black Forest, and flows into the Black Sea. On its way, the Danube meanders through historically, economically and culturally very diverse areas. The EU has adopted the Danube strategy, in order to enable the greater Danube basin to become more connected and developed. This macro-region includes 14 different countries – nine of them are full EU members. No less than 115 million people live in the region. Under the umbrella of different projects, they perform common interests in the fields of transport, energy, culture, the environment, education and security.
Na naših vrtovih ne rastejo samo kulturne rastline, ampak živijo v njih tudi najrazličnejše živali. V oddaji smo eno leto spremljali tiste, za katere ljudje mislimo, da so koristne, in tudi tiste, o katerih smo prepričani, da so škodljive. Po vrtu nas bo vodil Ivan Esenko in pokazal, kako lahko sami na vrtove povabimo živalske obiskovalce. Scenarij: Ana Dular Radovan, režija: Aleksandra Vokač, kamera: Bernard Perme.
Če si edini sesalec na Zemlji, ki je sposoben pravega leta, če si, nasprotno od večine živih bitij, dejaven ponoči, če se v prostoru orientiraš samo po sluhu, če lahko s pomočjo ultrazvoka zaznaš nit, tanko kot človeški las, če tvoja telesna temperatura pozimi pade tudi za 20 stopinj in to preživiš, nisi superjunak iz risanke, ampak navaden netopir. Scenaristka Ana Dular Radovan, režiserka Aleksandra Vokač, direktor fotografije in snemalec Bernard Perme.
Po podatkih nevladne organizacije Green Sail v hrvaškem morju letno pluje več kot 190.000 ladij, kar je za morje velika okoljska obremenitev. Morje prinaša na obalo vedno več odpadkov, največ je plastike, ki v svoji mikroobliki ogroža tudi vodne sisteme v Jadransko-Jonski makroregiji. Ornela Krezić vodi nevladno organizacijo Green Sail in je prava ambasadorka spodbujanja odgovornega odnosa do morja in reciklaže, pri tem sodeluje tudi s številnimi skiperji in pristanišči. Z ozaveščanjem in analiziranjem odpadkov na črnogorskih plažah pa se v okviru projekta Jadransko-Jonske makroregije Welcome ukvarja tudi Inštitut za morsko biologijo iz Kotorja. Na vseh plažah Jadrana med odpadki prevladuje plastika, veliko pa je tudi cigaretnih ogorkov.
Green Sailing, a NGO from Split, Croatia, has started to raise awareness of responsible tourism within nautical tourism. There is more and more plastic dumped in the sea, and the coves of the Dalmatian islands are bulging with a wide variety of rubbish. The Montenegrin Institute of Marine Biology in Kotor, also participates in international projects, including the 'Welcome' project which aims to clean Montenegrin beaches.
Peščica lovskih kolegov je leta 1972 družno ugotovila, da slovenskemu gozdu nekaj manjka. Sledil je edinstven splet okoliščin, ki se je leta 1973 uspešno zaključil z dejanskim izpustom šestih risov z območja slovaških Karpatov v kočevske gozdove. Zgodba o uspehu je plod sodelovanja peščice odločnih ljudi, ki so že v tistem času vedeli, kaj prisotnost risa v gozdu pomeni za naravo. Naselitev se je kasneje izkazala za najuspešnejšo v Evropi, kot posebnost pa velja izpostaviti, da so risa takrat naselili lovci oziroma lovske organizacije. V tem pogledu je zgodba še kako edinstvena. Film govori o pomemebnem mejniku v zgodovini Slovencev: o odločitvi takratnih pionirjev naravovarstva, lovcih (risovih legendah), ki so naravi želeli vrniti nekaj, kar je iz le-te nekoč izginilo. Lovci še danes dosledno spremljajo in beležijo stanje risov v Sloveniji. In ravno to njihovo početje je izhodišče za nastanek zgodbe o Risovih legendah. Pisanje pisem, dnevnikov in poročil nas simbolično spremlja skozi celotno filmsko pripoved, saj je vestno beleženje podatkov značilna lastnost naravovarstvenika in gledalcu želimo prikazati, da je tovrstno delo posameznikov še kako pomebno za ohranitev ogroženih živalskih vrst v slovenskih gozdovih.
V Dalmaciji je nedavno stekel projekt Zeleni turizem, v okviru katerega spodbujajo lastnike turističnih objektov, da v ponudbo vključujejo lokalno pridelano hrano in se oskrbujejo z obnovljivo energijo, spodbujajo pa tudi k odgovornemu odnosu do okolja. Sestri Ivana in Anita nadaljujeta tisto, kar sta si zamislila njuna starša, na posestvu Agroturizem Kalpić nedaleč od Šibenika. Kamen in les sta materiala, ki tu prevladujeta. Gostom nudijo predvsem lokalno pridelano hrano, oskrbujejo pa se s sončno energijo. Tudi Villo Dvor v Omišu ob reki Cetini so oblikovale inovativne okoljske rešitve. V Dalmaciji je vedno več dobre zelene turistične ponudbe, konkurenčne zaradi ohranjanja starega.
Kaj je pravzaprav modra rast? Na katerih načelih temelji ta komunikacijski steber Jadransko-Jonske makroregije? V Tržaškem zalivu po zaslugi Nacionalnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko, ki sodeluje z Nacionalnim inštitutom za biologijo v Piranu, na področju opazovanja potekajo številni projekti, ki presegajo državne meje. Analize in izmenjava podatkov so nujno potrebne za dobro poznavanje morja, ki je naravni vir, na katerem temelji tudi razvoj gospodarske rasti, hkrati pa so dejavnosti inštitutov usmerjene v trajnost morskega ekosistema.
Neveljaven email naslov