Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Proti koncu 1. svetovne vojne so poleg bojev v zakulisju potekale tudi politične igre. Že v 19. stoletju so bile žive ideje po združitvi južnih Slovanov v skupno državo. S koncem vojne in razpadom Avstro-Ogrske je jeseni 1918 nastala država Slovencev, Hrvatov in Srbov, v kateri so Slovenci en mesec imeli tudi svojo vlado. A le do decembra, ko je nastala kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Avtor besedila: dr. Jože Pirjevec Scenarist: Peter Povh Režiser: Igor Pediček Redaktorica: Tatjana Markošek Direktor fotografije: Lenart Vipotnik
S sarajevskim atentatom na avstro-ogrskega prestolonaslednika junija 1914 se je začela 1. svetovna vojna. Oba nasprotna tabora, tako Italija kot Avstro-Ogrska, sta uspešno izkoristili slovensko navezanost na domačo zemljo in jih novačila v pozicijski vojni, kjer so vojaki umirali za nekaj metrov osvojenega ozemlja. Med Slovenci je bilo ogromno žrtev. Velike sile pa so že začele trgovati z ozemljem, naseljenim s Slovenci. Avtor besedila: dr. Jože Pirjevec Scenarist: Peter Povh Režiser: Igor Pediček Redaktorica: Tatjana Markošek Direktor fotografije: Lenart Vipotnik
Dokumentarni film Zavržene tačke z različnih zornih kotov osvetli reševanje problematike zavrženih živali. Nazorno prikaže in razloži delovanje zavetišč, postopek posvojitve, sterilizacijo ter pomen ozaveščanja o primerni skrbi za čuteče živo bitje. Za dejstvom, da potepuških živali v Sloveniji praktično ni, se skriva veriga delovnih ljudi, ki vsakodnevno skrbijo, da živimo v človeku in živali prijazni deželi.
Suzana in Rok iz vasi Idrsko pri Kobaridu sta se lani v gojzarjih poročila na vrhu “njune” planine. Prisotna sta na Facebooku, njuno kleno posoško primorščino dopolnjujejo moderne angleške skovanke, govorita italijansko in angleško. A vsako pomlad se skupaj s triletnim sinčkom Tilnom preselita na Idrsko planino pod Matajur v prostovoljno izolacijo in življenje z naravo, daleč od ljudi in sodobnega potrošništva. Rok je namreč najmlajši sirar, ki sir prideluje na tradicionalen način. Film brez olepševanja prikaže življenje in delo na planini, pašo, tradicionalno proizvodnjo sira, skute in masla, pa tudi medčloveške odnose, ki jih pogojuje takšno izolirano okolje. Ciklus se začne z vstajanjem v trdi noči...
Sedemindvajseti januar je obletnica osvoboditve nacističnega taborišča Auschwitz in svetovni dan spomina na žrtve holokavsta in deportacije. Slovenski program RAI je ob tej priliki v okviru čezmejne televizije pripravil dokumentarno igrani film Pisma iz Auschwitza v dveh različicah in sicer slovensko in italijansko verzijo. Podlaga za idejno zasnovo so bila pisma, ki jih je Darinka Veljak pisala iz Auschwitza staršem v Trst. Ta še neobjavljena pisma je njen sin Boris Kralj prinesel zgodovinarki Dunji Nanut, ki je na podlagi le teh in poglobljene raziskave rekonstruirala Darinkino zgodbo. Gre za izjemen dokument, ki odkriva širši javnosti doslej skorajda neznan podatek, da so lahko nekateri interniranci pisali domov in tudi prejemali pisma. Obenem razkriva, kako je potekalo življenje v taborišču smrti, kjer je bilo preživetje stvar naključja in sreče v veliki meri pa odvisno od solidarnosti sotrpink. Nastal je tako scenarij v katerem Darinka, ki jo pooseblja Tamara Stanese, prebira pisma in pripoveduje kaj vse je doživela v zloglasnem taborišču, kjer je preživela leto dni. Z njeno pripovedjo se prepleta in jo umešča v zgodovinski kontekst narativni del. Scenarij je napisala Dunja Nanut, režijo pa je podpisala Luana Grilanc. Producent dokumentarca je RAI Deželni sedež za Furlanijo Julijsko krajino – Slovenski program.
Ljubljana ima mestni park, ki ji ga lahko zavida marsikatero veliko mesto. To ni le vsem znani park Tivoli, ki vsakič znova očara s svojo vrtno umetnostjo in krajinskimi parkovnimi ureditvami. V zaledju Tivolija sta še gozdnati Rožnik in Šišenski hrib, oba z mnogimi očem skritimi naravnimi dragocenostmi. Gozd, ki v tem krajinskem parku prevladuje, je neprecenljivo zeleno osrčje mesta. Omogoča sprostitev, rekreacijo in je hkrati tudi prostor za spoznavanje in zbližanje z naravo. Tivoli z raznolikimi parkovnimi območji, kot sta športni in zgodovinski del parka ter območji ob ribniku in Koseškem bajerju, nas neopazno in na kar najbolj naraven način zvabi v svoje gozdno zaledje. Njegovo zahodno stran obrobljajo še ohranjeni mokrotni in polsuhi travniki s svojo pomladansko cvetano, ki privablja raznolik žuželčji rod. Sprehod po krajinskem parku sredi mesta je doživetje v vsakem letnem času, spomladi in poleti pa se odkrije v največji pestrosti.
Rádoljna je desni pritok Drave iz osrednjega dela Pohorja. Nastane iz več manjših izvirov na severni strani razvodnega hrbta pri smučarskem središču Rogla. Kratek čas teče po razmeroma položni in neizraziti dolini proti severu, a že nekaj nižje vstopi v vse ožjo in strmo dolino. Na obeh straneh jo obdajajo strma gozdnata pobočja, od koder se vanjo stekajo številni kratki potoki. Po nekaj kilometrih toka dobi z desne prvi večji pritok Plesiščico, nato se začne dolina obračati proti severovzhodu. Malo nad Lovrencem vstopi v manjšo dolinsko razširitev in teče ves čas po njenem vzhodnem robu in se pri vasi Ruta izliva v Dravo. Vodni krog te hudourniške reke je skozi čas močno krojil usodo okoliških prebivalcev, zlasti Lovrenca pod Pohorjem, kjer se še danes soočajo z erozijo rečnih bregov. V zgornjem toku, v osrčju gozdov Rogle, pa je izvirna struga uvrščena v območje Nature 2000 in je opredeljena kot naravna vrednota državnega pomena. Tu živijo mnogo živalske ter rastlinske vrste, ki v tem gozdnatem ter hribovitem področju zaokrožujejo vodni krog Radoljne.
Tako rekoč na sredini slovenske dežele se 1200 metrov visoko vzpenja Kum, očak Posavskega hribovja in markantni razglednik. Na njegovem severnem hrbtu se vse od globoke soteske Save vzpenja po strminah na planotasti svet območje krajinskega parka Kum. Tu se odpira slikovita mozaična kulturna krajina. Njena odlika so ohranjeni gozdovi, po izjemni pestrosti rastlinskih in živalskih sloveča suha in polsuha travišča, kraška oblikovanost površja, podzemlja in vodnih izvirov. Na domačijah ohranjajo travniške sadovnjake, pomemben življenjski prostor ptic in žuželk. Krajinski park so vzeli domačini za svojega in znajo ceniti njegove dragocenosti, med katerimi so visoko v evropskem merilu predvsem izjemna suha travišča.
Ljudje smo del narave – če hočemo ali ne. Od narave je odvisno naše preživetje. Vendar z naravo ravnamo zelo negospodarno. Leta 2020 je človeštvo vse naravne vire v letu porabilo do 22. avgusta. Evropa celo prej, že 10. maja, Slovenija pa še prej, 26. aprila. Če bi vsi živeli tako, kot živimo in kot porabljamo naravo v Sloveniji, bi pravzaprav potrebovali skoraj tri planete. Obnovljivi viri se kratko malo ne obnavljajo dovolj hitro.
Dokumentarna serija Mestne promenade je večletni projekt, v katerem bo avtor in voditelj Andrej Doblehar gledalce popeljal na sprehod po slovenskih mestih ter skupaj z domačini odkrival njihovo zgodovino, umetnost in tradicionalen utrip. Na Ptuju bo prek zgodb umetnostnih spomenikov predstavil razvoj mesta od antike dalje, pri preganjanju zime se bo pridružil kurentom, v oddaji pa se bo srečal tudi s kurentom Markom Šamperlom, fotografom Stojanom Kerblerjem ter kiparjem in restavratorjem Viktorjem Gojkovičem.
Podnebne spremembe povzročajo dvig povprečnih letnih temperatur. V Sloveniji ta dvig pomeni, da se počasi spreminjajo celotni habitati, najbolj v visokogorju. Danes že vemo, da bo zaradi podnebnih sprememb za vedno izginil drobni metulj, ki živi samo na Pohorju. Samo vprašanje čase je še. Metulj seveda ni edina možna »žrtev« podnebne krize, ki smo jo povzročili ljudje.
Promenada je meščanska navada sprehajanja in srečevanja na osrednjih mestnih ulicah in trgih, ki je potekala po posebnih pravilih in je povezovala vse sloje prebivalcev. V Mariboru je bila v obdobju med svetovnima vojnama popularna promenada v starem mestnem jedru, po vojni pa se je izoblikovala nova promenada v Mestnem parku. Kakšno je bilo nekdaj družabno življenje v Mariboru in njegova meščanska identiteta nam bodo predstavili gospa Majda Šlajmer Japelj, etnologinja Jerneja Ferlež ter založnik in zbiratelj Primož Premzl.
Kaj ima Škofja Loka s slovenskim impresionizmom in zakaj je upodobljena na mnogih slikah v stalni zbirki naše Narodne galerije, kako so na razvoj mesta vplivale redovnice uršulinke in kaj imajo z zgodovino mesta škofje iz Freisinga na Bavarskem? To je samo nekaj vprašanj, na katere bo skušala odgovoriti oddaja o enem naših najlepših in najbolje ohranjenih srednjeveških mest. Voditelj se bo v oddaji pogovarjal z uršulinkama Lavrencijo Kržišnik in Marijo Jasno Kogoj, zgodovinarjem Francetom Štuklom in slikarko Doro Plestenjak.
Piran je po mnenju mnogih najlepše mesto na Slovenskem in obiskovalce navdušuje s slikovito lego in bogato dediščino, ki je nastala v stoletjih beneške nadoblasti. Osrednji umetnostni spomenik je stolnica sv. Jurija, ki je zavetnik mesta, v njegovo zgodovino pa se je še prav posebej zapisal skladatelj in violinist Giuseppe Tartini. Piran bomo odkrivali s pomočjo posameznikov, ki so se prav posebej zavezali ohranjanju kulturne dediščine – župnik Zorko Bajc, slikarka in restavratorka Mira Ličen Krmpotić in kulturna delavka Natalija Planinc.
Novo mesto zaradi bogatih najdb iz prazgodovinskih grobišč imenujemo tudi Mesto situl, podoba sv. Miklavža v velikem oltarju stolnice, ki jo je naslikal beneški renesančni mojster Tintoretto, pa je najdragocenejša oltarna slika na Slovenskem. Kapitelj z značilnim veduto stolnice je postal simbol Novega mesta, ki so ga upodobili tudi številni umetniki v slikarskih in literarnih delih. Kako doživljata domače mesto nam bosta predstavila umetnostni zgodovinar Milček Komelj ter slikar in grafik Janko Orač, oddajo pa bomo sklenili s pesmijo.
Oddaja je posvečena ljudem, ki smo jim v prvem valu epidemije novega koronavirusa ploskali z balkonov, sedaj, v drugem valu, pa smo nanje pozabili – medicinskim sestram in zdravnikom. Vsak dan se srečujejo z najhujšimi posledicami bolezni, ki je korenito vplivala na življenja nas vseh in mnoge za vedno spremenila. Mnogim lajšajo bolezen, a žal tudi mnogim stojijo ob strani, ko se jim prezgodaj izteče življenje. Bolezen ne izbira, čeprav je res, da je največ življenj zahtevala med starejšimi. V oddaji nastopajo dr. Nina Graselli Kmet, ki je že v prvem valu tudi sama prebolela covid 19 in dr. David Zupančič, z ljubljanske infekcijske klinike, ki je marca sprejel prvega bolnika s to boleznijo v Sloveniji, medicinska sestra Sonja Leskovar iz Nove Gorice, ki o svojih občutjih in razmišljanjih ob srečevanju s to boleznijo piše dnevnik in ga deli na družabnih omrežjih ter vsak dan teče do svoje 12 urne službe v bolnišnici dr. Franca Derganca ter kolektiv Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki deluje v pokrajini, ki je dolgo časa bila naša najbolj okužena regija. Kako sprejemajo in se spopadajo s tako velikim število bolnikov in ali morda vidijo luč na koncu tunela?
Zgodbo bele lepotice Breze so nam pripovedovali Belokranjci iz Adlešičev in okolice. Skozi njihov odnos do breze in krajine, v kateri že stoletja živijo in delajo, smo spoznali, zakaj se ljudje vedno znova radi vračajo v te kraje in k njihovim belim brezam. Breza simbolizira nedolžnost, zareze na njenem belem lubju naj bi predstavljale lestev v onostranstvo, breza s svojim sokom in listjem zdravi in pomirja, varuje pred zlomi in privablja ljubezen v naše življenje. Breza je bila v Beli krajini navdih za otroške igre, pesmi in glasbo. S svojimi zelenimi listi je nepogrešljiva spremljevalka Zelenega Jurija, njene veje in liste so ljudje spreminjali v različne domače pripomočke ali pa si z njimi lajšali zdravstvene težave. Zato so “Beli Kranjci”, kot jih je že davno tega poimenoval Valvazor, ponosni na ta lepa drevesa. V objemu belih brez pa se tudi naključnemu obiskovalcu zazdi, da se v Beli krajini čas ustavi. Scenaristka in urednica dokumentarne serije Neva Novljan, režiserka Siena Krušič.
Slovenski gozdovi so narodovo naravno bogastvo, ki ga želimo ohraniti za prihodnje rodove. Zato so ujme, ki so v zadnjem desetletju prizadele gozd v Sloveniji, resno opozorilo, da bodo prilagoditve v gozdnih sestojih nujne. Gozdarska stroka vodi raziskave, ki dajejo že prve odgovore na vprašanja, kako pomagati gozdu v njegovem prilagajanju neizogibnim spremembam temperature in vlažnosti, močnim vetrovom in vodnim ujmam. Oddaja predstavi projekt LIFEGENMON, v katerem strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije spremljajo genetsko raznolikost jelke in bukve in ugotavljajo, kako to pestrost ohraniti in uporabiti v prid gozdu. V prihodnosti bo predvsem bukev, kraljica slovenskega gozda, nadomestila občutljivo smreko na rastiščih, kjer je z gotovostjo pričakovati ostrejše razmere zaradi sprememb podnebja.
Ker želimo, da dokumentarno zgodbo spozna tudi mednarodna javnost, objavljamo še angleško različico filma. Slovenian forests are precious natural resources which the nation wants to preserve for future generations. Therefore, natural disasters which have damaged the forests in Slovenia in the past decade, present a stark warning that adaptations in the forest composition are urgent. Forestry experts have been conducting studies which have already answered some questions regarding how to help forests to adapt to the inevitable changes in temperature and humidity, strong winds and floods. This programme presents LIFEGENMON project, where experts from the Slovenian Forestry Institute monitor the genetic diversity of beech and spruce trees and are attempting to establish how to preserve this diversity and use it to the forests' advantage. In those areas where harsher conditions due to climate change are expected with certainty, the sensitive spruce will be replaced mainly by the beech, the queen of the Slovenian forests.
V dolini Dragonje ohranjeno naravno bogastvo je edinstveno po svoji pojavnosti in posebnih življenjskih okoljih, ki jih soustvarjata flišna kamnina in hudourne vode presihajoče reke. Dragonja s pritoki je edino še v naravni podobi ohranjeno porečje, katerega vode se na slovenskem ozemlju izlivajo v Jadransko morje. Njen živi svet je pomembna genska zakladnica mediteranske flore in favne, celotno območje pa edinstven ekološki in kulturni rezervat, učilnica, ki navdihuje.
Neveljaven email naslov