Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Francosko združenje lepih umetnosti je akademskemu kiparju Marijanu Mirtu na jubilejnem 160. pariškem salonu podelilo že drugo zlato medaljo za kiparstvo. Slovenski kipar hrvaških korenin, ki že vrsto let ustvarja v Mariboru, je žirijo prepričal s kipom Eden od mnogih. Ta je sestavljen iz človeškega torza in zajčje glave. Zakaj je zajec prispodoba sodobnega človeka? Kaj najbolj pogreša inženirka računalništva in glasbenica Pashalina Pop Gligorova, ki jo je pot iz Skopja do Ljubljane vodila čez Reko? V oddaji tudi o starem običaju pletenja iz slame, ki ga negujejo ženske v vojvodinski vasi Tavankut. Svoje stvaritve so predstavile v galeriji v Izoli.
Tokrat je z nami poslanka hrvaškega parlamenta Barbara Antolić Vupora, ki je hkrati prva pripadnica slovenske skupnosti v Saboru, kar se je zgodilo prvič v 30-letni zgodovini hrvaškega parlamenta. Je zelo aktivna članica slovenske narodne manjšine ter organizatorka številnih pobud, ki je že v predvolilnem času pred dvema letoma napovedala, da se bo v primeru izvolitve aktivno zavzemala za pravice slovenske narodne manjšine, čeprav je pot v sabor uspela preko stranke socialnih demokratov in kot ne predstavnica narodnih manjšin.
Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Bralna pismenost in veščine so tema, ki bi ji morali nameniti več pozornosti, so opozorili udeleženci mednarodnega posveta o tem v Murski Soboti. V mesecu požarne varnosti smo bili na vaji Prostovoljnega gasilskega društva Pušča. Odpravili smo se še na ekskurzijo v Budimpešto, kjer smo se pozanimali, kako tam skrbijo za ohranjanje romske kulture. V rubriki o romskem jeziku pa o uporabi jezika v kulinariki.
V petek, 28. oktobra 2022, bo ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani državna proslava ob dnevu reformacije. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. Govoru bo sledil umetniški del proslave z naslovom Poezija slovnice, veselje jezika. Dan reformacije je za Slovence pomemben praznik, z njim se namreč spominjamo obdobja, v katerem smo dobili prve tiskane knjige, z njimi pa tudi slovenski knjižni jezik. Prav slovenskemu jeziku bo posvečena letošnja proslava, saj mineva približno 500 let od rojstva prvega slovenskega slovničarja Adama Bohoriča. Namen prireditve je spomniti na vlogo prve slovenske slovnice Adama Bohoriča Proste zimske urice in opozoriti na sodobna vprašanja slovenskega jezika ter vlogo mladih v našem jezikovnem prostoru. Režiser proslave Damjan Kozole in scenarist dr. Kozma Ahačič sta na podlagi spominov na začetnika slovenskega slovničarstva zasnovala izzivalni dialog mladih o tem, kako doživljajo slovenščino, njeno javno ter zasebno rabo, njeno radoživost – in tudi njeno pomembno simbolno vlogo v večjezični družbi. Neposredni prenos proslave lahko spremljate na prvem programu Televizije Slovenija.
Slovenski klub v Trstu vstopa v šestdeseto sezono delovanja. V tržaškem mestnem središču deluje že od povojnih let. Že od njegovega prvega predsednika, to je bil slikar Robert Hlavaty, si klub prizadeva za večjo vidljivost slovenske narodne skupnosti in prireja raznovrstne kulturne dogodke. V zadnjih letih je klub posebno pozornost posvetil dialogu z večinskim prebivalstvom Trsta. Eden zadnjih dogodkov je zelo odmevna literarna turneja romana In ljubezen tudi Draga Jančarja v Trstu, Vidmu in Gorici. Z nami je Martin Lissiach, vodilna sila kluba, ki pogosto nastopa v vlogi povezovalca dogodkov ali bolje rečeno povezovalca narodov.
Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Tradicionalna bosanska ljubezenska pesem – sevdalinka, ki v sodobni preobleki nikogar ne pusti ravnodušnega; tako bi lahko povzeli magijo, s katero občinstvo po Evropi osvaja Božo Vrećo. Ob njem pa je glasbenik Edin Karamazov – čarovnik na kitari in lutnji, ki je očaral tudi legendarnega Stinga. Več o vrhunskih bosansko-hercegovskih umetnikih in njunem koncertu v Mariboru bodo gledalci izvedeli v ekskluzivni reportaži. V Sloveniji so oktobra potekali tudi dnevi Bosne, zaznamovali so jih razstave, filmi, omizja in nastopi stand up komikov. V Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani smo se podali na gastronomsko potovanje od Vardarja do Triglava. Bili smo tudi v Novem mestu, kjer je Hrvaški center kulture Ljubljana organiziral že drugi posvet o pouku hrvaščine v Sloveniji. Zveza 13 hrvaških društev v Sloveniji pa se je že desetič predstavila s pesmijo in plesom.
Po devetletnem premoru je v Repnu ponovno zaživel edinsvetni kraški praznik Kraška ohcet. Obred, ki je zaživel leta 1968, se naslanja na zgodovinske in etnološke zapise ljudskih ženitovanjskih šeg na Krasu v drugi polovici 19. stoletja. Koliko je pomembno ohranjanje tradicij, šeg in navad? O tem se bomo pogovarjali z Vesno Guštin, predsednico kulturnega društva Kraški dom in z Edijem Krausom, predsednikom zadruge Naš Kras
Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Vrtec Romano na Pušči letos praznuje 60 let, odkar je prvič odprl svoja vrata. Ob obletnici smo se pogovarjali s prvo vzgojiteljico v vrtcu Vero Flisar. Puščo je obiskala tudi komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira. Odpravili smo se še v novomeški razvojno-izobraževalni center, ki že vrsto let izvaja programe izobraževanja za Rome.
Današnja gostja spada med najbolj znane in plodovite besedne ustvarjalke na Tržaškem. Pisateljica in novinarka je bila zaposlena v založništvu in na RTV Slovenija, kjer je bila do upokojitve tudi odgovorna urednica otroškega in mladinskega programa. Podpisala je številne radijske oddaje za otroke in mladino, televizijske scenarije, pravljice in romane. Z nami je Evelina Umek.
Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
V posebni izdaji oddaje Naglas! je bil naš gost novinar, publicist, glasbeni kritik – ki v bogati karieri ni spisal niti ene negativne kritike. Petar Peca Popović je več ekskluzivnih intervjujev s svetovnimi zvezdami objavil še v času socialistične Jugoslavije. Bil je eden od glavnih urednikov znamenite pop-rock revije Džuboks. Zdaj je Čuvaj bolšjega trga – prav takšen naslov ima njegova najnovejša knjiga, ki jo je predstavil v Mestnem muzeju Ljubljana. Kako je v Ljubljani leta 1972 nastal Boom festival? Kako je dobil intervju s Tino Turner? S čim je prepričal Erica Claptona? Zakaj ga Branimir Johnny Štulić vedno povabi domov, kadar je na Nizozemskem? Peca Popović ima odgovore na vsa vprašanja.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Vrtec na Pušči praznuje 60 let delovanja, zato smo se pogovarjali s prvo vzgojiteljico v vrtcu – Vero Flisar, ki je leta 1962 sprejela prve romske otroke. Bili smo na posvetu o zgodnjih in prisilnih porokah, odpravili smo se tudi v Budimpešto. Udeležili smo se še branja "živih knjig", za oddajo pa smo pripravili tudi novo rubriko, namenjeno romskemu jeziku.
Neveljaven email naslov