Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Obrazi naših rojakov bosta z nami dr. Boris Jesih, predsednik Slovenske izseljenske matice in Jasmina Ilič, glavna tajnica. Delovanje je bilo nagrajeno z odlikovanjem predsednika Republike Slovenije.
Naš gost je Marko Milić, nekdanji selektor slovenske košarkarske reprezentance in prvi slovenski košarkar, ki je zaslovel v ZDA. Govoril je o odraščanju v Kranju, o tem, kako so navijači Olimpije sprejeli ć v njegovem priimku, o življenju v Italiji, Turčiji, Iranu in Kuvajtu, kjer je prav tako igral. Seveda je obujal tudi spomine na zmago v Carigradu. Kako je slovensko košarkarsko epopejo v dokumentarnem filmu z naslovom 2017 ovekovečil Goran Vojnović? Postregli bomo z nekaj odlomki iz zakulisja, saj bo premiera filma v petek, 3. junija, v Stožicah.
Skupaj bomo s Slovenci v Prezidu v Gorskem kotarju. Z nami bo učiteljica slovenskega pouka in predsednik Kmetijske izobraževalne skupnosti. Spoznali bomo tamkajšnje slovensko društvo.
Svetovni slovenski kongres vstopa v 31 leto delovanja. Predsednik tega združenja je ugledni član in nadvse zanimiv sogovornik Dr. Boris Pleskovič z bogato poklicno kariero. Ob študiju na uglednih tujih univerzah si je utrl pot v Svetovno banko v Washingtonu, kjer je delal 30 let na vodilnih funkcijah. V letih 199192 je bil glavni ekonomski svetovalec predsednika slovenske vlade. Kot gostujoči profesor je vabljen na predavanjana uglednih univerz v ZDA, Evropi in Kitajski. Leta 1998 je bil odlikovan ob 650-letnici Karlove univerze v Pragi, leta 2006 pa je prejel zlati red za zasluge predsednika Republike Slovenije. Zdaj mu je bil znova zaupan mandat predsednika Slovenskega kongresa, čigar zgodovina nastanka je izjemno zanimiva.
Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
V soboto, 25. junija, bo ob 18. uri na Drugem programu TV Slovenija prenos slovesnosti ob državnem prazniku, dnevu državnosti, ki bo potekal v Parku vojaške zgodovine Pivka. Slavnostna govornika bosta predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in dr. Aleš Štrancar, v glasbenih točkah pa bodo nastopili Prifarci, Aleksander Mežek, Cantabile in Manca Izmajlova. Proslava v režiji dr. Jožeta Možine nas bo spomnila, zakaj je lepo in pomembno, da imamo svojo domovino.
V oddaji Rojaki, ki jo posvečamo obmejnemu in manjšinskemu družbenemu prostoru kot delu skupnega slovenskega kulturnega območja, smo se pogovarjali z zgodovinarko Marto Verginella o ženskah in mejah, prinašamo novice o novem učnem-tematskem parku na avstrijskem Štajerskem, obiskali smo novo podružnično knjižnico Slovenske študijske knjižnice v Celovcu in porabske Slovence na današnji praznik ter prisostvovali podpisu pogodbe med Radiem Monošter in Radiem Slovenija.
"Palača je odprta za javnost, med obiskovalci je tudi veliko Slovencev," nam je zaupal srbski prestolonaslednik, princ Aleksander Karađorđević II., v ekskluzivnem intervjuju med nedavnim obiskom Ljubljane. Sin zadnjega jugoslovanskega kralja je bil rojen v Londonu, od leta 2001 pa živi v Beogradu. Skupaj s srbskim državljanstvom so mu vrnili tudi pravico, da živi na kraljevskem dvoru na Dedinju, ki je odprt za turiste. Spregovoril je tudi o prijateljevanju s slovenskim predsednikom Janezom Drnovškom. Pogovarjali smo se še s sarajevskim kolumnistom Zvonimirjem Nikolićem, predstavili glasbenika in sorojenca Ognjena in Mirjano Zeljić iz Skupine Bogunov ter pokukali v Schweigerjevo hišo, na razstavo o življenju Nemcev v nekdanji Jugoslaviji in Sovjetski zvezi. Prvi del sezone smo končali z epsko poezijo Petra Petrovića Njegoša.
Slovesnost se bo začela s topovskimi salvami z Ljubljanskega gradu in pregledom častne enote Republike Slovenije ter ešalona praporščakov in zastavonoš. Slavnostni govornik na proslavi bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Sledil bo umetniški del slovesnosti, ki jo ustvarjata Klemen Dvornik in Tomaž Letnar. Njeno temeljno sporočilo bo, da je zgodovina vedno osebna, prihodnost pa je vedno skupna. S Kosovelovimi citati, ki jih bodo izrekali igralci Maruša Majer, Barbara Ribnikar, Branko Jordan in Matija Vastl, bo proslava obujala narodno zavest in opominjala na ključna razmerja med državo in narodom ter na odgovornost oblasti in slehernega državljana za prihodnost države. Zato bodo prireditev povezovale misli osebnosti, ki s svojim delom prihodnost že ustvarjajo: Ana Roš, Aleš Kristančič, dr. Samo Zver, dr. Jure Knez, dr. Tomaž Zwitter, Dušan Šarotar in Petra Majdič. Pomensko domišljen glasbeni program se bo dotaknil vseh zvrsti v dinamični in sodobni preobleki, za katero sta poskrbela Marjan Peternel in Nejc Bečan. Oder bodo razgibali plesalci s koreografijami Lukasa Zuschlaga. Ob spremljavi akademskih glasbenikov bodo nastopili Mešani mladinski pevski zbor Veter pod vodstvom Tereze Podlogar ter solisti Gregor Strasbergar (MRFY), Eva Černe, Metod Banko in Laetitia Pohl - Kiki.
Borut Pahor je v slovenski politiki že 36 let. Večino tega časa je zasedal najvišje politične položaje. Prehodil je pot od mladega reformnega komunista do dialogu in pomiritvi najbolj naklonjenega politika slovenske sredine. Letos se mu bo iztekel drugi mandat predsednika Republika Slovenije, zato na predsedniški položaj ne bo mogel biti več izvoljen. Na predvečer 31. rojstnega dne slovenske države, za katero je kot poslanec tudi sam glasoval, se bo z njim pogovarjala Rosvita Pesek.
Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
V zadnji oddaji letošnje sezone smo se pozanimali, kakšne so bile ugotovitve ob koncu mednarodne konference Evropske romske zveze in Zveze Romov Slovenije. Pogovarjali smo se z dobitnico Miklošičevega priznanja za najboljšo magistrsko delo na področju pedagogike, Lauro Kovač iz Dolge vasi. Na pragu poletja pa smo zaplesali še z orientalskimi plesalkami na predstavi Pripovedovalke, ki sta jo pripravila KUD Plesna delavnica Zahir in Romski akademski klub.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Hrvaški pisatelj Damir Karakaš prihaja iz Like, ki je njegov neizčrpni vir navdiha, pa tudi tarča kritik, zaradi katerih je v svojem rojstnem kraju persona non grata. V Sloveniji se je v zadnjih štirih letih število tujcev povečalo za 50 tisoč – s 122 tisoč na kar 172 tisoč. Samo na oddelku za tujce Upravne enote Ljubljana čaka 12 tisoč nerešenih zadev. Za zamude so – poleg epidemije – krive tudi nepopolne vloge. Preverili smo, kako hrvaška skupnost v Prekmurju ohranja spomin na Nikolo Šubića Zrinskega in pokukali na tradicionalni dogodek Kulturno umetniškega društva Sevdah. Društvo Migjeni je v Ljubljani pred kratkim obudilo albansko ljudsko pesem. Tudi mi smo ji prisluhnili.
Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Anticiganizem je ideologija, ki vzpostavlja temeljne razlike med romsko in večinsko populacijo ter se odraža v številnih predsodkih in stereotipih v odnosu do Romov. Odgovore na vprašanje, kako se anticiganizem kaže pri Romih v Sloveniji, smo iskali na posvetu, ki ga je pripravil Slovenski etnografski muzej. Odpravili se bomo še v naselje Kamenci, v katerem so vaščani s pomočjo občine uredili skupnostni vrt za pridelavo sadja, zelenjave in zelišč. Predstavili bomo tudi primer tega, da Rominje postanejo vzornice pripadnicam večinskega prebivalstva, še posebej na izobraževalni poti. K soustvarjanju naše oddaje pa bomo povabili nove sodelavce. Voditelja oddaje bosta zaupala, kako poteka delo pri oddaji Kaj govoriš. Med novicami še o nacionalnem tednu prostovoljstva ter ustanovitvi romskega radia na Madžarskem.
Z nami bo pisatelje, zgodovinar in publicist Primož Sturman. Obmejni prostor, medkulturna srečevanja, razpršenost identitet. Kako vse to ubesediti v literaturi? Vabljeni k ogledu.
Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Neveljaven email naslov