Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Intervju, se bo voditelj Jože Možina s sogovornikom, rednim profesorjem na Fakulteti za šport dr. Ivanom Čukom, dotaknil izjemno zanimive teme – zgodovine slovenske telesne kulture, zlasti zamolčanih vsebin v zvezi z olimpijskim šampionom Leonom Štukljem in telovadnim društvom Sokol. Dr. Čuk je bil orodni telovadec, sedaj pa je vaditelj, izumitelj in urednik mednarodne revije s področja gimnastike. Uvodoma bo izpostavil začetke organizirane vadbe na Slovenskem, ki jo le leta 1996 začel vsestransko zaslužni sokol dr. Viktor Murnik. S seboj bo v studio prinesel tudi pokal iz leta 1911, ko so slovenski tekmovalci prvič osvojili visoko mesto na svetovnih prvenstvih. Velik razmah doživi Sokol v Kraljevini SHS, ko leta 1922 organizirajo svetovno prvenstvo, na katerem dobimo prvega slovenskega svetovnega prvaka Petra Šumija. Dr. Čuk bo predstavil doktrino sokolstva, ki pomembno izpostavlja narodno zavest, spoštovanje življenja in demokracijo. Prav zaradi slednjega je prišlo sokolsko vodstvo že pred vojno v konflikt s komunisti, ki so se infiltrirali v sokolsko gibanje in ga poskušali prevzeti. Ivan Čuk je z dr. Leom Vestom pred nekaj leti izdal knjigo z naslovom Prevarani sokoli, ki govori o medvojnem razkroju za slovenstvo izjemno pomembnega telovadnega združenja Sokol. Dr. Čuk pojasni, da sokoli niso formalno stopili v OF, saj nihče od prisotnih ob ustanovitvi OF, za tak pristop ni imel nobenega pooblastila. Med vojno najdemo sokole na obeh straneh, zlasti vrhunski tekmovalci, kot sta bila Štukelj in Šumi se niso ogreli za partizansko gibanje. Šumi je ob koncu vojne pobegnil v tujino, Štuklja pa je komunistična oblast po vojni zaprla in mu onemogočila sodniško službo. Sokol je bil po vojni ukinjen, komunistična oblast pa je prevzela nekatere njegove dejavnosti – med drugim je tudi Titova štafeta mladosti povzeta po njihovi štafeti za kralja Petra I. Dr. Čuk ugotavlja, da z ukinitvijo Sokola ni bila prizadeta le pomembna telovadna tradicija, ampak kultura v širšem smislu, kar se na nižji ravni medčloveških odnosov pozna še danes. V knjigi, ki izšla nedavno v soavtorstvu z Alenko Puhar in dr. Leom Vestom ter nosi naslov Gospod Leon Štukelj in tovarišija, se avtorji lotevajo obračuna komunističnih oblasti z olimpijskim prvakom Leonom Štukljem, ki je bil med vojno ostal zvest svojemu prepričanju, ki ni bilo po volji komunistom. Ob zgodovini se sogovornika lotevata pomena slovenske telesne kulture na mednarodni tekmovalni ravni, ko so ravno uspehi naših športnikov eno redkih veziv nacionalne identitete. Tu se vračamo k izvirom, ugotavlja dr. Čuk, saj so podobno kot sedaj na Kongresnem trgu, ko so navijači pozdravili košarkarje in odbojkarje, nekoč ravno tako množično sprejemali in slavili slovenske telovadce, ki so se prebijali v svetovni vrh.
Naš prvi gost v novem letu je vinar Danilo Steyer. Kraj, iz katerega prihaja, se imenuje Plitvica, vas je nekje na pol poti med Apačami in Gornjo Radgono. Študiral je na biotehniški fakulteti, a bolj kot kemiji zaupa naravi, in njeni inteligenci. Pravi, da trta iz človeka potegne najboljše: hvaležnost in ponižnost. Pogovor z Danilom Steyerjem v oddaji Dober večer si oglejte v ponedeljek 6. januarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Tokrat bo gostja oddaje Intervju sociologinja, dr. Valerija Korošec, dolgoletna zagovornica uvedbe Univerzalnega temeljnega dohodka v Sloveniji. Ideja ima v svetu veliko zagovornikov, sploh v času, ko so pred nami velike spremembe na področju dela. Bi UTD lahko bi pravi odgovor za izzive avtomatizacije številnih poklicev? Bi lahko na področju socialne varnosti za manj sredstev ponudili več? Bo vlada uvedla otroški dodatek kot temeljni univerzalni dohodek? O vsem tem se bo z Valerijo Korošec pogovarjala Ksenija Horvat.
Za Dušana Tomažiča lahko rečemo brez pretiravanja, da je eden najprepoznavnejših glasov RTV centra Maribor. Že četrtno desetletje teče, kar je povezan z radiom in televizijo. Uradno je bil zaposlen najprej na Radiu Maribor, sedaj pa bo za njim kmalu tudi 20 let televizijskih let. Z delom za oba medija je vedno dokazoval, kar so zapisali ob podelitvi »Kristalnega mikrofona« - najvišjega priznanja profesionalnim napovedovalcem: Njegov prepoznaven govor odlikujeta odlična zborna izreka, poglobljena, premišljena in prepričljiva interpretacija raznovrstnih besedil, tudi najzahtevnejših.
Sopranistka Nika Gorič je Mariborčanka, ki po lastnih besedah »živi iz kovčka«. Hotela je biti baletna plesalka, spogledovala se je z igranjem, nazadnje se je odločila za študij solo petja v Gradcu in nekaj let pozneje postala celo študentka leta na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu. V kratkem napovedniku ni mogoče niti začeti z naštevanjem vseh vlog, ki jih je že odpela, zato bomo preprosto dejali… Oglejte si pogovor z Niko Gorič v oddaji Dober večer, v ponedeljek 23. decembra ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Gost oddaje Intervju bo Tone Hočevar, dolgoletni novinar, dopisnik iz Srednje in Latinske Amerike, ter nato iz Rima iz Vatikana. Je ena redkih novinarskih osebnostni, ki ima izkušnje tako s televizije, časopisa in agencijskega novinarstva. S Tonetom Hočevarjem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Dober večer, je Sandi Horvat, novinar, pisatelj, grafični oblikovalec in ambasador optimizma. Je aktiven član Romskega akademskega kluba, ki ozavešča predvsem mlade Rome, da je izobrazba zelo pomembna. Kljub temu da je od 13-ega leta dalje živel v romskem naselju na Goričkem je dokazal, da lahko uspeš v življenju in premagaš še tako zabetonirane stereotipe. Več v oddjai, ki jo bo vodila Eva Stavbar.
Tokratni gost nedeljskega intervjuja bo prvi zunanji minister Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel, ki je s svojim javnim delovanjem, vtkan v same začetke nastajanja slovenske države. Pred 30 leti je bil podpredsednik Demosa, koalicije opozicijskih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah porazila nekdanje komuniste oz. stranke, ki so izšle iz družbenopolitičih organizacij bivšega režima in ki je vodila projekt osamosvojitve. Pogovor bo tekel prav o prelomnem pomenu Demosa, tudi v spoznanju, da so se pomena te koalicije zavedali toliko bolj takrat, ko je ni bilo več. Rupel izpostavlja, da je ob obiskih v tujini v tistem času, tudi predsednik Kučan nastopal z idejami Demosa. Rupel ugotavlja, da je bila samorazpustitev Demosa napaka in da je potem, ko koalicije ni bilo več, spet začel pridobivati na moči aparat bivšega režima, ki po njegovem sedaj obvladuje Slovenijo. Sogovornika sta se dotaknila tudi aktualne slovenske zunanje politike, ki ji Rupel svetuje več poguma in premočrtnosti. Intervju vodi dr.Jože Možina.
Ninna Kozorog, zdravnica, predsednica društva Humanitarček, prostovoljka leta, izhaja iz prve generacije študentov Medicinske fakultete v Mariboru. Hotela je specializirati onkologijo z radiologijo, pa je zdaj zapisana nevrologiji. Njeno delo spremljamo z naklonjenostjo, ki jo sama namenja pomoči potrebnim, toda zdi se, da so nekatera njena strokovna iskanja še bolj vznemirljiva. Toda, ne izdamo vam vsega!
Tokrat bo gost oddaje Intervju norveški raziskovalec, založnik in filozof, človek, ki je peš dosegel vse tri vrhove sveta: severni tečaj, južni tečaj in goro Everest, peš, brez podpore in nekatere tudi brez radijske zveze, poleg tega je še sam dvakrat preplul Atlantski ocean in raziskoval podzemlje New Yorka. V slovenščini lahko preberemo njegovo knjigi Tišina in Hoja, v katerih raziskuje pomen teh vse večjih vrednot v našem življenju in poti vračanja k njim. Z Erlingom Kaggejem se je pogovarjala Ksenija Horvat.
Minilo je trideset let od grožnje, ki jo je z načrtovanim zborovanjem v središču Ljubljane Sloveniji namenilo tedanje Združenje za povratek Srbov in Črnogorcev na Kosovo. Tako imenovani »miting resnice« naj bi slovenski javnosti odprl oči, dejansko pa je šlo za poskus, da bi zavrli ali celo ustavili razvoj demokratičnih procesov v Sloveniji in kasnejših prvih svobodnih volitev. Republiško vodstvo se je nameri uprlo, tedanja Milica pa je odločno stopila v bran slovenskih političnih interesov. O tej temi bomo govorili z Bojanom Lunežnikom, ki je bil leta 1989 poveljnik Posebne enote milice tedanje Uprave za notranje zadeve Maribor. Bodite z nami v oddaji Dober večer.
Poslovno kariero novega generalnega direktorja FURS-a, Petra Jenka, je mogoče označiti kot "od prve do zadnje stopničke, vztrajno in počasi". Takoj po diplomi prava na ljubljanski Pravni fakulteti, se je namreč zaposlil na davčni upravi. Naslednja leta je prevzemal vedno pomembnejše funkcije, vodenje oddelkov, usklajevanje pri novih projektih, kot so bili, recimo: združitev takratne davčne in carinske uprave, izmenjava mednarodnih informacij ali uvedba davčnih blagajn. Preden je pred par dnevi prevzel vodenje Fursa, je bil namestnik dosedanje direktorice. Vse te točke njegove kariere so tudi teme pogovora, zelo natančno pa razloži tudi kako velik in pomemben center različnih podatkov ter informacij je danes Furs, kako se spopadajo z odlivi v davčne oaze in kako nameravajo zagotoviti dodatne davčne prilive v proračun, kar pričakuje vlada po zadnjih davčnih spremembah. Voditeljica Lidija Hren.
Podžupan Mestne občine Maribor Gregor Reichenberg je arhitekt, študiral je na Tehnični univerzi v Gradcu, delal v arhitekturnem ateljeju Konrada Freya in pri slovitem slovenskem arhitektu Borisu Podrecci na Dunaju. V pogovoru nam bo razkril, kje je danes težišče Maribora, kje so odprti prostori za druženje in komunikacijo, in zakaj je Maribor že desetletja mesto nikoli izkoriščenih priložnosti? Pridružite se nam v ponedeljek 25. novembra ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
V oddaji Dober večer bomo ugotavljali, da brez zdravja v bistvu nimamo ničesar. Kaj vse zdravje je, in kako se ga da živeti, pa z Natašo Vidnar, diplomirano medicinsko sestro in vodjo Centra za krepitev zdravja Maribor. Je tudi zelo dobra motivatorka, kar lahko preverite v ponedeljek 18.novembra ob 20.-ih na Televiziji Maribor
Tokrat bo naš gost publicist, urednik, založnik, kulturni delavec in po novem tudi romanopisec, Mitja Čander. Tudi o njegovem romanu Slepec, ki je pravkar izšel, se bo z njim pogovarjala Ksenija Horvat.
Že od davnine do današnjih dni ob Martinovem stopi v ospredje vse tisto, kar je povezano z vinom, vinsko letino in trto. V Mariboru še prav posebej, saj je v listini prve doslej znane pisne omembe mariborske trdnjave iz leta 1164 med drugim beseda tudi o pravnem dejanju povezanem z vinogradništvom. Pred več kot poldrugim stoletje je na Štajerskem nastala zbirka upodobitev okoli 180 sort vinske tre, ki sta jih naslikala slikarja graškega bidermajerja brata Vinzenz in Conrad Kreutzer. Večji del zbirke se je ohranil v prostorih sedanjega Kmetijsko gozdarskega zavoda v Mariboru. Pred časom je v knjižni obliki izšla druga dopolnjena izdaja pri kateri je kot urednik, založnik in soavtor sodeloval Primož Premzl, naš gost v oddaji.
V tokratni oddaji Intervju bo Jože Možina gostil enega najbolj prodornih slovenskih intelektualcev v Italiji prof. Petra Černica, ki je tudi ravnatelj Državnega izobraževalnega zavoda Simon Gregorčič v Gorici. Gre za izobraževalno ustanovo s slovenskim učnim jezikom, ki izvira iz več kot 170 letne tradicije slovenskega šolstva na Goriškem. Doma z Vrha sv. Mihaela na goriškem Krasu, v občini Sovodnje, kjer živi z ženo Španko in štirimi sinovi. V Gorici je zaključil klasično gimnazijo in licej, ter končal študij zgodovine v Trstu. Bil je uspešen odbojkar, kariero pa je začel kot profesor zgodovine na slovenskih šolah v Gorici, ravnatelj je bil tudi njegov oče. Poleg vodenja slovenske šole je tudi član Višjega šolskega sveta v Rimu. Gre za družbeno in politično angažiranega intelektualca, ki je dejaven v slovenski skupnosti, vneto analizira politično dogajanje, raziskuje preteklost 20. stoletja in črpa iz bogate zgodovine velikih Slovencev, ki so zaznamovali in ohranili slovenski živelj v Italiji. Svoje diplomsko delo, ki se dotika 11. stoletja je objavil v ugledni italijanski reviji za srednjeveške študije in v posebni knjigi. Uredil in sodeloval je pri snovanju več izjemno pomembnih knjig za slovensko preteklost, dnevniških zapisov Rudolfa Klinca, vojaškega dnevnika Iva Brica in drugih. V pogovoru se je dotaknil svoje družinske multikulturne izkušnje s poudarkom, da je mediteranski svet, še posebej španski, od koder izvira njegova žena, sposoben sproti debatirat o vseh odprtih vprašanjih, zaradi česar so tudi medčloveški odnosi bolj odprti. Izpostavil je bolj in poslanstvo za slovensko šolstvo, ki sicer ima zagotovljen okvir delovanja a se sooča s številnimi problemi. Medtem ko predsodkov do Slovencev praktično ni več, pa Černic izpostavlja krizo v slovenski manjšini, ki je predvsem politična a nevarna za prihodnost skupnosti. Meni, da živimo v času nedorečenosti, ki je povzročila politično katastrofo. Od nekdaj močnega in povezanega nastopa še v času fašizma, pa sta vojna in zlasti povojno obdobje prinesla razcep. Posebej zato, ker je jugoslovanska komunistična oblast deformirala slovensko zamejsko enotnost s podpiranjem zgolj levo usmerjenih. Podpirala je tudi njihovo vključevanje v italijanske leve stranke, kar pa je privedlo do osipa in razpršitve slovenskih glasov. Sedaj sta v krizi tudi obe krovni organizaciji, ki ne uspeta več učinkovito predstavljati slovensko skupnost. Na zadnjih deželnih volitvah je Stranka slovenske skupnosti, edina politična stranka Slovencev v Italiji vseeno uspela izvoliti svojega predstavnika Igorja Gabrovca, medtem ko se levici, ki je včasih prevladovala, to ni uspelo. Černic opozarja na katastrofalno vodenje manjšine, ki je bilo dodatno obremenjeno zato, ker bi levi del manjšine s strani jugoslovanske države uporabljen in nagrajen pri različnih poslovnih interesih, povezanih tudi s Saftijem: » Tisti sistem je bil sposoben ustanovit paradržavo in financirat paradržavo z vsemi svojimi ustanovami.« Ko je ta sistem propadel se je v posebej hudi krizi znašel prav levi del manjšine oz. njene krovne organizacije, ki tudi ni bil navdušen nad osamosvojitvijo Slovenije ampak je zagovarjal enotno Jugoslavijo: »Tiste organizacije, ki so bile zadržane ali celo proti osamosvojitvi Slovenije so bile potem, tri, štiri leta kasneje deležne financiranj«. Slovenska država pa ni imela in nima najbolj racionalnega mehanizma finančne pomoči zamejskim ustanovam. Profesor Černic je kljub vsemu optimist, vira za obstoj in napredek vidi v osebni zavzetosti za narodno stvar in čistih odnosih, ki ljudi in skupnost povezujejo. Manj so zanj pomembne strukture, ki so pogosto odmaknjene od realnih potreb in potrebne korenite reforme.
Franc Jager, ustanovitelj znane verige trgovina na Štajerskem, bo naš gost v oddaji DOBER VEČER. Za delovanje in širitev svojih trgovin se ni nikoli zadolžil, začel je z malim, študentom ekonomije pravi, če hočeš postati zasebnik, moraš več ustvariti kot porabiti. Ko je trgovino prepustil sinovom, je začel vlagati v gradbeništvo in nepremičnine. Ne mara besede kriza, vsako leto dopustuje v Braziliji. Spoznajte ga, in se nam pridružite v oddaji Dober večer.
Tokrat bo gostja oddaje Intervju dolgoletna raziskovalka umetne inteligence in dolgotrajnega bivanja človeka v vesolju, ameriška profesorica Kim Binsted. V zadnjih letih je podrobno preučevala tveganja, ki bi jih potovanje na Mars pomenilo za človeško telo, človeške možgane in odnose med člani posadke. O vsem tem ter o odnosu ameriške politike do žensk v znanosti se bo s Kim Binsted pogovarjala Ksenija Horvat.
V oddaji Dober večer tokrat gostimo Luko Ciglarja, diplomiranega inženirja elektrotehnike, sicer pa človeka, ki so mu dobra dela pisana na kožo že od mladosti. O njegovih projektih, ki jih ni nikoli obešal na velik zvon in njegovi ljubezni do planinstva pa v 50-ih minutah oddaje, ki bo v ponedeljek 28.oktobra ob 20.00 na Televiziji Maribor. Oddajo vodi Eva Stavbar.
Neveljaven email naslov