Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vprašanje, ki slovensko javnost zaposluje že dolga leta - kakšna oziroma kolikšna je odgovornost nadzornikov. Zakon določa, da so kazensko in materialno odgovorni, da za pravilnost postopkov odgovarjajo tudi s svojim premoženjem. Toda v praksi je to prej izjema kot pravilo.
In v kolikšni meri je Slovenija pri korporativnem upravljanju državnih podjetij primerljiva z drugimi? Slovenija se je pri pripravi Zakona o gospodarskih družbah leta 1993 večinoma zgledovala po nemškem zakonu.
V vladi Marjana Šarca do zdaj ni bilo slišati še nič o morebitni prodaji Telekoma. Dejstvo pa je, da Telekom ostaja na seznamu podjetij za prodajo, ki ga je pred šestimi leti sprejela vlada Alenke Bratušek. Sicer pa se je veliko vlad do zdaj že odločilo za prodajo in si nato premislilo. Argument je bila vedno prenizka cena.
Kako se lahko izčrpava operaterja kot je Telekom – sistem v današnji digitalni dobi deluje tako, da klici lahko potujejo preko več operaterjev, vmes se pojavljajo namreč tudi zgolj tranzitni – vsi se morajo medsebojno pogodbeno dogovoriti, po kakšni ceni si bodo posredovali oziroma obračunavali klice; vsak pa si torej odreže svoj kos pogače. Da razsežnosti zlorab klicev niso majhne, dokazuje namera Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, ki je pred dvema letoma poskušala omejiti tovrstne prevare. Pripravila je priporočilo ukrepov zoper tiste operaterje, ki to počnejo, a se mu je na koncu odpovedala. Pri tem gre namreč za mednarodni problem, zaradi česar pa je nadzor nad tovrstnimi prevarami zahteven - ne pa tudi nemogoč.
Pred poldrugim desetletjem je bila sprejeta odločitev, da se bo Telekom širil na Balkan. Večina od teh podjetij je zdaj že prodana, med drugim v Makedoniji, Gibraltarju, Bosni in Hercegovini, tisto na Kosovu pa se prodaja zdaj. Zakaj je to pomembno? Ker so prav nekateri od teh, t. i. balkanskih poslov, predmet kazenskih ovadb ali forenzičnih poročil o spornih poslih.
Telekom je največji slovenski telekomunikacijski operater, je velik sponzor, donator in med državnimi podjetji največji oglaševalec. Samo v Sloveniji ima v vseh svojih podjetjih skoraj 3000 zaposlenih, hkrati pa ogromno partnerjev - od zasebnih podjetij do svetovalcev. Nekoč sanjske vsote dobička se zadnja leta manjšajo - lani ga je bilo 34 mio evrov. Kdor ima denar, ima moč, pravi pregovor, in prav zato je Telekom predmet poželenja politike in različnih interesnih skupin. Nedavni boj za nova nadzornika je bil hud, zamenjava na vrhu uprave, kjer je Rudolfa Skobeta zamenjal Matjaž Merkan, pa je razgalila samo eno od praks, ki so dovoljene Telekomu. Čeprav ostaja Skobe v Telekomu z visoko plačo, bo dobil še odpravnino. Pri tem pa je treba vedeti, da gre za javni denar in podjetje v 72-odstotni lasti države.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Pravilnik o postopkih sofinanciranja določa, da se morajo člani Znanstvenega sveta, strokovnih teles in recenzenti izločiti iz odločanja, če so v navzkrižju interesov, natančneje: v neposrednem sorodstvenem ali zaposlitvenem razmerju s prijavitelji programov ali projektov, ali z njimi raziskovalno sodelujejo. Kdo so ključna imena najpomembnejših teles Javne agencije za raziskovalno dejavnost, ki deli javni denar, in kako so vpeta v znanstveno-raziskovalno delo?
Kam se uvršča Slovenija v primerjavi z drugimi državami? V zadnjih petih letih je po deležu vlaganj v raziskave v bruto domačem proizvodu padla že pod povprečje EU-28. Primerjava s sosednjo Avstrijo pa kaže še hujšo sliko: za raziskave daje Avstrija skoraj 1- krat večji delež bruto domačega proizvoda od Slovenije.
Je večji problem premalo denarja za znanstvene raziskave – ali sistem delitve? S proračunskim denarjem pristojna Agencija financira programe in projekte na fakultetah, inštitutih, zavodih, pa tudi nevladne organizacije, pri slednjih predvsem izdajo publikacij. T. i. sistem programskega financiranja pa pri večini programov traja celi dve desetletji. Ko je pred pol leta v javnost udarila zgodba kardiologa dr. Marka Noča, ki mu je Agencija zaradi manjkajoče pol točke ukinila financiranje programa, pa se je razkrilo še vse kaj drugega.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost vsako leto preko razpisov razdeli večino denarja, ki ga Slovenija iz proračuna namenja za znanstveno raziskovalno dejavnost. Proces ocenjevanja in izbora prijav raziskovalnih projektov in programov poteka po zapletenem sistemu, neposredno pa prijave ocenjujejo tuji strokovnjaki – recenzenti. Iz nabora 5370 tujih recenzentov, ki predstavlja ogromen bazen strokovnjakov, pa nemalokrat prijave ne ocenjuje najbolj kvalificiran recenzent, kar je razvidno iz nekaterih citatov iz recenzij. Za svoje delo so plačani, na ocene in evalvacije pa prijavitelji nimajo možnosti vsebinskega ugovora.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Med soočenji kandidatov za evropske poslance sproti preverjamo verodostojnost njihovih izjav in ugotovitve takoj zatem objavimo v oddaji Detektor.
Med soočenji kandidatov za evropske poslance sproti preverjamo verodostojnost njihovih izjav in ugotovitve takoj zatem objavimo v oddaji Detektor.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Kako, če sploh, so razkrite nepravilnosti v TEŠ 6 vplivale na transparentnost delovanja danes? Manira projekta TEŠ 6 se, ko gre za ceno premoga, nadaljuje še danes. TEŠ namreč še nikoli ni plačal takšne cene premoga Premogovniku Velenje, kot se je vodstvo zavezalo, prav cena pa je bila eden od pogojev za državno poroštvo za 440 milijonsko posojilo Evropske investicijske banke.
Skupaj so delali, skupaj dopustovali. Kdo je pravzaprav t. i. šaleški lobi in kdo so najodgovornejši za ta projekt. Omrežje okrog TEŠ je bilo organizirano na treh stebrih - poslovni sodelavci, krog prijateljev in družinskih članov ter politika na lokalnem in državnem nivoju. Bistvo projekta TEŠ 6 pa je pravzaprav Premogovnik Velenje, ki so se ga odločili pred skorajšnjim zaprtjem rešiti z novo kurilnico premoga. Gradnja nove elektrarne namesto obnove stare pa je seveda obetala zaslužke posameznikom.
Neveljaven email naslov
