Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V pogovoru z Jožetom Možino bo gost spregovoril o svojem družinskem izvoru, ki ga je močno zaznamoval ter srečnem preobratu, ko je šel študirat v tujino. Ves čas je imel težave z Udbo, ki je spremljala njegovo delo, tudi ko je šel na prvo službeno mesto kot kaplan. Dr. Juhant je iskreno spregovoril o močnem vplivu, ki ga je SDV imela v slovenski Cerkvi. Po njegovem so posledice še danes prisotne, saj so nekatere odločitve oz. ravnanja sprejeta v Cerkvi ne da drugače razlagati. V pogovoru je izpostavil odločilno vlogo, ki so jo v procesu osamosvajanja imeli slovenski katoličani, kot tista homogena množica, ki si je demokracije in samostojne države želela že desetletja pred spremembami. Od vsega začetka sodeluje v Združenju ob lipi sprave, kjer je zadnja leta tudi predsednik. Kritično ocenjuje spravna dejanja, ki ne gredo v smeri celovitega razkrivanja resnice, šokiran pa je nad sedanjimi stališči Zveze borcev, ki so se pri tolmačenju vojne povojnega nasilja vrnili na revolucionarna izhodišča. Dr. Juhant je spregovoril tudi o stanju v vesoljni Cerkvi, kjer se v konservativnih krogih krepi opozicija proti papežu Frančišku. Priznava, da ima Cerkev ob drastični eroziji vrednot težave, ker svoboden potrošniški svet izriva Boga. Hkrati pa verjame, da je prav krščanstvo tisto, ki ponuja model sožitja. V tej veri sloni tudi njegovo upanje za prihodnost.
Tokrat bo gost oddaje Intervju ovčerejec, okoljski aktivist Uroš Macerl, prejemnik Goldmanove okoljske nagrade za Evropo. Kako zmagati v spopadu z veliko korporacijo? Kako ozavestiti lokalno skupnost o pomenu čistega okolja? Kako si izboriti pravico do življenja v zdravem okolju? Kako pomembno je timsko delo? Kako v boju za resnico premagati korporativni PR? Kako ne zgubiti upanja tudi kadar si sam proti vsem? Z Urošem Macerlom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo naš gost hrvaški novinar in urednik Ivica Đikić. Pisal je za Slobodnu Dalmaciju, za znamenti Feral Tribune, zdaj za glasilo srbske manjšine na Hrvaškem – novosti. Je avtor več odmevnih romanov, med drugm dokumentarnega romana Beara, to je pripoved o človeku, ki je izpeljal pokol 8000 muslimanov v Srebrenici. Ivica Đikić je tudi scenarist pri enem najbolj uspešnih medijskih projektov naše regije - nadaljevanke Časnik, ki jo ob nedeljah spremljamo tudi na naši televiziji. Voditeljica Ksenija Horvat.
Tokrat smo v goste povabili za mnoge najeminentnejšega slovenskega pišočega novinarja in komentatorja Dr. Bernarda Nežmaha. V pogovoru z Jožetom Možino sta se dotaknila stanja v slovenskem novinarstvu, pri čemer je Nežmah, kot pisec knjige o tej tematiki, ocenil, da je najnižjo stopnjo doseglo v času, ko je novinar kot družbenopolitični delavec pisal po nareku komunistične partije. Kot sopotnik slovenske pomladi je obudil spomin na zanimive prigode s plakatno afero, sploh pa t. i. »Dolančevo odštevanko«. Nežmah je namreč v Mladini uvedel rubriko, kjer so odštevali čas do upokojitve takrat še izredno vplivnega partijskega politika Staneta Dolanca. Z njim je dvakrat tudi delal intervju, prvega pa je avtoriziral Milan Kučan, kar je za Nežmaha pomenilo, da v komunističnem vrhu prihaja do menjav. Leta 1987 je Nežmah odšel na študij lingvistike na Švedskem , še vedno pa predava tako na Filozofski fakulteti kot tudi na Fakulteti za medije. V nadaljevanju pogovora je intervjuvanec ocenil delovanje bivše države in vzroke za njen propad. V slovenskem političnem in medijskem prostoru pogreša držo pozitivne kritike, ki jo slikovito ponazori na primerih iz Francije po drugi svetovni vojni, ko so tudi nasprotnikom priznavali tisto kar je bilo dobro, pri nas pa se v politiki in medijih še vzdržujejo radikalne delitve in izključevanja, ki so se uveljavila med drugo svetovno vojno in po njej. Kot nevzdržen politični projekt, naravnan proti okolju in zdravi pameti je Nežmah ob koncu izpostavil gradnjo lakirnice na rodovitni zemlji v Hočah. Z obžalovanjem ocenjuje, da je drža večine slovenskih medijev ob tem vprašanju podporna apetitom multinacionalke in vlade, namesto da bi bila kritična.
Tokrat bo naša gostja sociologinja, dolgoletna profesorica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in pionirka slovenskega feminizma, doktorica Maca Jogan. Kako poteka diskriminacija žensk v sodobni družbi? Kam se je izgubilo načelo enakosti? Kaj za ženske pomeni vrnitev k tradicionalnim vrednotam? Zakaj nobena pravica ni dana za vselej? Voditeljica Ksenija Horvat.
V pogovoru z direktorico Študijskega centra za narodno spravo, slovensko zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver, se bomo dotaknili izvora njene družine iz Vipavske doline ter usode starega očeta zdravnika, ki postal žrtev revolucionarnega nasilja po vojni. Valičeva bo predstavila svojo znanstveno pot, zanimivo raziskavo o slovensko norveških vplivih in izpostavila kako vrednotenje domoljubne komponente na Norveškem pozitivno vpliva na sožitje v njihovi državi. Podobno priložnost imamo tudi Slovenci, ki smo z enotno voljo ljudi dobili svojo državo leta 1991 izpostavlja Valičeva, ki je je v svoji doktorski disertaciji dokazala, da je bilo ključno gibanje, ki je omogočilo slovensko samostojnost Demos, demokratična opozicija. Znotraj Demosa je bil gonilna sila disident dr. Jože Pučnik, ki je delal za samostojno Slovenijo že v času, ko so vodilne komunistične strukture še vztrajale na prihodnosti v razpadajoči Jugoslaviji. Zanimivo ob tem je, da je njeno tezo o odločilni vlogi Demosa doktorska komisija na FDV pod vodstvo dr. Igorja Lukšiča zavrnila tako, da je morala doktorski študij zaključiti v Mariboru. Prav nekritično vrednotenje komunističnega režima in nekdanje države sta ena od iztočnic pogovora v katerem sogovornica pojasni, da so pomemben razlog tega tudi privilegiji, ki so jih bili v bivšem sistemu deležni mnogi, predvsem predstavniki nomenklature. Valič Zverova izpostavlja svojo izkušnjo poučevanja zgodovine, ki pred letom 1990 ni bila svobodna, še danes pa pogreša ustrezno prisotnost najsvetlejših zgodovinskih dogodkov iz časa slovenskega osamosvajanja v učnih načrtih slovenskih šol. Kot vodja Študijskega centra za narodno spravo sogovornica izpostavi široko paleto dejavnosti te ustanove na domačem in mednarodnem področju, kjer sodelujejo tudi v Platformi evropskega spomina in vesti. Sogovornica utemelji potrebo po soočenju z zgodovinskim travmami kot nujo za sožitje med državljani in predpogoj za spravo. Pri slednjem nam predstavi švicarski model, ki v procesu sprave predvideva pravico vedeti, pravico do poprave krivic, pravico do zakonitosti in zagotovilo neponavljanja. V predstavitvenem prispevku in tudi med pogovorom bo govora o zaporniških celicah iz obdobja delovanja Udbe, ki so jih pred nekaj leti našli v kletnih prostorih na Beethovnovi ulici v Ljubljani, sedaj pa so v oskrbi Študijskega centra, ki namerava tam pripraviti Muzej totalitarizma, kot ga imajo številne prestolnice v Evropi.
Tokrat bo naš gost pesnik, pisatelj, in urednik, Aleš Šteger – eden najbolj prevajanih slovenskih literatov, človek, ki je v Slovenijo pripeljal številna, največja imena svetovne književnosti in ki ima izdelan pogled na Evropo, njene meje in na umeščanje Slovenije v svetovno kulturo. Voditeljica Ksenija Horvat Petrovčič.
Leta 1936 v Tržiču rojeni Ernest Petrič sodi med najbolj ugledne slovenske pravnike in diplomate. V intervjuju nam oriše svoje spomine na otroštvo, spomni se tudi prihoda Nemcev, pa umik beguncev čez Ljubelj maja 1941. Po diplomi in doktoratu na Pravni fakulteti je postal predavatelj na FSPN, pozneje, v letih 1967 – 1972 pa je deloval v reformni vladi Staneta Kavčiča, ki si je kljub komunistični dobi prizadevala za uvajanje elementov tržnega gospodarstva in slovenskih interesov. Petrič nam oriše pozitivno energijo, ki prevevala takratno Kavčičevo ekipi a hkrati nezaupanje, saj je trda linija režima lomila in na koncu zlomila Kavčičeva prizadevanja. dr. Petrič se je vrnil na FSPN, kjer je prišel pod drobnogled UDBE, ki mu je prisluškovala in preverjala njegovo pošto, glavni očitek pa je bil, da je buržoazno in prozahodno usmerjen. Kot pove v pogovoru mu je bilo v tistem času jasno, da bo socialistični eksperiment propadel in da enopartijski sistem nima prihodnosti. V osemdesetih je postal jugoslovanski veleposlanik v Indiji ter se vključil v demokratični tok, ki naposled privedel do slovenske samostojnosti. Bil je na slovesni razglasitvi 26. junija 1991 ter jeseni postal prvi veleposlanik Slovenije v ZDA, ki, kot pravi ni nasprotovala naši osamosvojitvi. V druge delu pogovora se je Petrič dotaknil aktualnih zadev, komentiral je t.i. spontane proteste, ko so zaradi njegovega dela na Ustavnem sodišču visele njegove slike z napisi »Gotov je!«. Oriše ostro medijsko in politično kampanjo ob aferi Patria v kateri se ni moč otresti vtisov o elementih montiranega procesa s strani dela pravosodja. Petrič pojasni, da je Ustavno sodišče, kljub nekaterim nepravočasnim odločitvam pod vtisom javnega mnenja vendarle zagotovilo pravično rešitev. Motiv afere je bila politična likvidaciji Janeza Janše, ker predstavlja močno konkurenco kontinuiteti slovenske levice na oblasti. Petrič si želi razmer, ko bo izmenjava oblasti med levo in desno nekaj povsem normalnega, kot se spodobi za demokracijo. Ob svojih 80 letih in mednarodnih izkušnjah ter 25 letnem bivanju v tujini zaskrbljeno ugotavlja da nikjer ni zasledil toliko sovraštva in nestrpnosti do drugače mislečih kot ravno v Sloveniji. Ob koncu ugotavlja, da obstanek slovenske države ni samoumeven in apelira na slovensko politično elito, zlasti vladajočo, da se tega zaveda. Pogovor vodi Jože Možina.
Naš gost bo Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost, nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost, direktor UNMOVIC-ovega centra v Bagdadu od leta 2002 do 2003, torej tik pred usodnim ameriško-britanskim posredovanjem in nato dolga leta zaposlen na Mednarodni agenciji za atomsko energijo na Dunaju. Zadnja leta ga poznamo kot strokovnjaka, ki ima svoje, argumentirano mnenje o poteh in stranpoteh slovenske energetike. Voditeljica Ksenija Horvat.
Gost tokratnega intervjuja bo dr. Vasko Simoniti, priznan slovenski zgodovinar in nekdanji minister za kulturo zato se bo pogovor dotaknil tudi stanja v slovenski kulturi in vrednotenja le te. Dr. Simoniti opaža širok razmah kulturnih aktivnosti vendar hkrati neselektivni pristop do tistega kar ima resnično umetniško in trajno vrednost. Gost je strokovnjak za zgodovino JV Evrope, zlasti obdobje od 16. do 18. stoletja, ko se je stopnjeval pritisk Otomanskega cesarstva iz Balkana proti slovenskim deželam. To obdobje je posebej zanimivo in pomembno zato, ker so turška osvajanja sprožila obsežne migracijske tokove tudi na slovensko ozemlje, ki je bilo obenem opustošeno v času turških vpadov. Dr. Simoniti bo komentiral to dogajanje tudi v luči sedanjih konfliktov v muslimanskem svetu, ki sprožajo begunsko in migrantsko krizo tudi v Evropi. Z gostom se bomo dotaknili tudi aktualnih vprašanj; posebej ostalin preteklega režima v načinu delovanja slovenske družbe in negativne kadrovske selekcije, ki je na številna vodilna mesta v državi naplavila nekompetentne kadre. Simonitija skrbi prihodnost Slovenije v luči obujanja totalitarnih vzorcev in pojavov paravojaškega organiziranja. Ocenjuje, da se v državi oži prostor demokracije in svobode izražanja obenem pa povečujejo grožnje in izločanje drugače mislečih. Posebej izpostavlja zlorabo pravosodnega sistema za politične obračune. Gost meni, da je nujna večja osebna angažiranost slovenskih intelektualcev za slovenske in evropske vrednote. Kot nujnost za obstanek in prihodnost Evrope pa vidi zaščito tistega kar je Evropo vzpostavilo. Voditelj Jože Možina.
Tokrat bo naš gost dr. Ivan Stopar, konservator, kastelolog in preučevalec vedut. Dr Stopar ima za seboj dolgo kariero v spomeniškovarstveni službi, javnost pa ga pozna predvsem po priljubljenih monografijah, kot sta Gradovi na slovenskem in Najlepši slovenski dvorci. Z njim se bomo pogovarjali o slovenskih izkušnjah z ohranjanjem kulturne dediščine.
Aktualni predsednik Svetovnega slovenskega kongresa nam bo v zelo dinamičnem pogovoru orisal svojo osupljivo karierno pot, ki ga je vodila iz skromne ljubljanske družine prek študija v ZDA in doktorata na Harvardu do enega vodilnih mest pri Svetovni banki v New Yorku, kjer je bil zaposlen 30 let. Dr. Pleskovič bo orisal težave, ko z ameriškim doktoratom zanj ni bilo mesta v Sloveniji ter njegovo vrnitev leta 1990 ko je kot svetovalec v Demosovi vladi ključno pripomogel k ekonomskem osamosvajanju Slovenije in uspešni uvedbi nove valute. Odkrito bo tudi odgovoril na vprašanje od okoliščinah in krivdi za uvedbo modela privatizacije slovenskega gospodarstva, ki je omogočil obsežen rop družbenega premoženja in tajkunizacijo. Spregovoril je tudi sporu okrog koncepta ameriškega svetovalca Sachsa in podpredsednika IS Mencingerja. Ravno ohranjanje slovenskih podjetij v domeni starih struktur in s tem povezan zaostanek pri prestrukturiranju bank so zanj razlogi, da je Slovenija že po letu 1992 skrenila z optimalne poti razvoja. Z besedami »Mi mi imamo take, ki lažejo, kradejo, ki delajo plagiate in so nesposobni…« je dr. Pleskovič izredno oster do aktualne vladajoče elite pri čemer slikovito ovrednoti zlorabe nekaterih ministrov pri t. i. dodatku na stalno pripravljenost. Pri tem ga skrbi še negativna kadrovska selekcija, kot najbolje izobraženi in najsposobnejši, pogosto ravno zaradi teh lastnosti ne dobijo zaposlitev, ki bi jih bila sicer vsaka razvita družba vesela. Boris Pleskovič ocenjuje, da je po svetu še krog pol milijona Slovencev oz. rojakov, ki se na tak ali drugačen način čutijo povezani z domovino, zato je Svetovni slovenskih kongres v preteklih letih organiziral izredno odmevne konference slovenskih strokovnjakov različnih panog, ki pa so s strani poglavitnih medijev pogosto prezrti. Komentiral je tudi izzid ameriških volitev in izpostavil, da so se volivci v pomembni meri odklonili od elitistične politike, ki je daleč od običajnih ljudi in ima težave s korupcijo. Septembra lani je v imenu SSK pisal Melaniji Tremp, sedaj pa meni, da bo njena vloga v Beli hiši za Slovenijo izredno pozitivna. Pogovor z dr. Pleskovičem bo vodil Jože Možina
Za Evropsko unijo bo letošnje leto prelomno. Britanija zapušča unijo, Nizozemsko, Francijo in Nemčijo čakajo volitve, kriza evra ni končana in z novim človekom v Beli hiši, se izrisuje tudi nova svetovna ureditev. Gost oddaje Intervju bo profesor sociologije in družbeno kritičen intelektualec, doktor Rudi Rizman. Voditeljica Ksenija Horvat.
Klemen Jaklič je z doktoratom na Univerzi Oxford in pozneje še doktoratom na Univerzi Harvard izredno prodoren slovenski pravnik na svetovni ravni. Kot predavatelj na Univerzi Harvard je Jaklič pridobil tudi nagrado za odličnost. V pogovoru bomo spoznali njegovo profesionalno pot, ki jo je začel z odličnimi študijskimi rezultati na ljubljanski pravni fakulteti ter nadaljeval na najbolj prestižnih univerzah po svetu. Jaklič je specializiran za ustavno pravo, kar je med slovenskimi pravnimi strokovnjaki redko, pri njegovi kandidaturi za člana slovenskega Ustavnega sodišča pa je dobil podporo uglednih profesorjev, ki so ga ocenili kot »pravnega akademika in misleca izjemnih sposobnosti«. Leta 2014, je kot sad njegovega raziskovalnega dela pri oxfordski univerzitetni založbi (Oxford University press) izšla njegova znanstvena monografija, ki jo je rektor evropske univerze v Firencah dr. Joseph Weiler označil za prvo konsistentno predstavitev celotne smeri evropskega ustavnega pluralizma. V pogovoru z Jožetom Možino je spregovoril tudi o očitkih na njegov račun zaradi nastopa pred sodiščem, ko je kritiziral primer Patria, odgovarjal pa bo tudi na vprašanje zakaj svojega znanja v večji meri ni ponudi tudi v slovenskem okolju. Jaklič ima že nekaj let zapored visoko javno in tudi strokovno podporo, saj je bil večkrat izbran za najvplivnejšega oz. najuglednejšega slovenskega pravnika. Poleg dela na akademski in raziskovalni ravni je soustanovitelj Zavoda za brezplačno pravno pomoč, ki socialno šibkim pomaga reševati zapletena pravna stanja, pri tem pa sodeluje tudi z Varuhinjo človekovih pravic.
V pogovoru na praznični božični večer bo Jože Možina gostil odličnega igralca Gregorja Čušina. Dotaknila se bosta različnih tem, od igralskega poklica in režiranja lastnih predstav do praznovanja božiča v družinskem krogu. Gost bo spregovoril tudi o vzgoji z zgledom, osebni veri ter religioznosti v sodobnem svetu. Čušin se v zadnjem obdobju uveljavlja kot pronicljiv pisec, sploh pa na duhovit način s svojimi igrami in javnimi nastopi postavlja kritično ogledalo današnjemu času; tako Cerkvi, politiki in potrošniški družbi nasploh.
Naš gost bo Okwui Enwezor, prvi afriški kurator tako pomembnih svetovnih umetniških razstav kot sta kasselska Documenta in beneški Bienalle. Trenutno vodi muenchenski Haus der Kunst. Je eden najbolj vplivnih in najbolj zanimivih ljudi v svetu sodobne kulture in umetnosti. Voditeljica Ksenija Horvat.
Tokrat bo gostja oddaje Intervju Florence Hartmann, francoska novinarka in pisateljica, nekdanja svetovalka in tiskovna predstavnica Carle del ponte - glavne tožilke haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Zaradi objave dokumentov, ki povezujejo nekdanjega srbskega voditelja Slobodana Miloševića z genocidom v Srebrenici – je bila na zapor, rezerviran za vojne zločince, obsojena tudi sama. Voditeljica Ksenija Horvat.
Svetovno znani bas baritonist Marko Fink bo v pogovoru z Jožetom Možino spregovoril o svoji življenjski zgodbi, ki se je začela s poklicem agronoma, nadaljevala pa z bogato glasbeno kariero kamor sodijo tudi nominacije za najpomembnejše glasbene nagrade, ki jih je dosegel skupaj s sestro Bernardo. Močno ga je zaznamovala usoda staršev, ki so delili usodo slovenskih povojnih beguncev v Argentini. Iz bolečine zaradi izgubljene domovine so na srečanjih vedno peli slovenske pesmi, zato je bilo petje kot izraz čustvovanja položeno že v zibel. Gost bo spregovoril o slovenskem narodnem značaju kot ga vidi iz svoje izkušnje. Izpostavil bo ujetosti slovenske nacije v tokove polpretekle zgodovine, kjer se nam zamolčana in nepredelana preteklost neprestano vrača kot travma. Zato pozdravlja spravna prizadevanja Komisije za prikrita grobišča in predsednika Pahorja, ki je z nedavnim obiskom Argentine dal svojevrstno priznanje tamkajšnji slovenski skupnosti, ki je ambasador slovenske kulture v Latinski Ameriki. Želi pa, da bi v procesu spravnih dejanj več besede imeli tudi svojci. Marko Fink je kot svetovljan in uspešen glasbenik vedno tudi ambasador Slovenije in dokaz da tudi s slovensko kulturo moč uspeti v svetu. Tako sta s sestro Bernardo pri ugledni francoski založbi izdala album z 32 slovenskimi samospevi. Ne glede na šolan glas profesionalnega pevca je Fink velik ljubitelj ljudske pesmi in častilec njene izpovedne moči zato ga je ob koncu gostitelj izzval, da je tudi v studiu zadonela ena naših najlepših ljudskih pesmi.
Janez Lavre je specialist interne medicine, širši javnosti pa je postal znan pred nekaj leti, ko so mediji objavili njegove uspehe pri pogajanjih z dobavitelji zdravil in medicinskih pripomočkov. Uspelo mu je namreč bistveno znižati cene; tudi to je bil razlog, da je bolnišnico Slovenj Gradec, ki jo je vodil celo desetletje, zapustil v dobri kondiciji. Zdaj je v.d. direktorja UKC Maribor. V pogovoru razkrije nekaj problemov, s katerimi se sooča in nekaj ljudi, s katerimi se spopada . Problem so nabavna služba, pravi, evidence, tudi nepripravljenost na spremembe v delu zaposlenih. Za izziv si je postavil preureditev mariborskega UKC v dobro organizirano bolnišnico z racionalnim poslovanjem. Kot pomemben član NSi je sodeloval v pogajanjih za novo vladno koalicijo – če bi šla takrat njegova stranka v vlado, bi bil najverjetneje minister za zdravje. V pogovoru razloži nekaj rešitev, ki jih zdravstveni sistem nujno potrebuje. Voditeljica Lidija Hren.
V tokratni oddaji Intervju bo nastopila bržkone najbolj uveljavljena slovenska pravnica v tujini dr. Verica Trstenjak, ki po službovanju na najodgovornejših mestih v evropskih sodiščih in pravobranilstvu sedaj zaseda mesto profesorice za evropsko pravo na dunajski univerzi. V pogovoru z Jožetom Možino bo izpostavila vrednote v katerih je bila vzgojena in so njeno vodilo tudi v profesionalnih vodah. Komentirala bo aroganco državnih organov iz izogibanje odgovornosti v primeru koroških dečkov, afero z založenimi oporokami, primer Patria in po njenem nedržavotvorno ravnanje Slovenije v primeru arbitražnega sporazuma s Hrvaško, ki mu že od začetka nasprotuje. Trstenjakova je podrobno razčlenila krizo v slovenskem pravosodju dotaknila pa se je tudi aktualnih vprašanj, ki tarejo Evropo, med drugim migrantsko in azilno politiko. Ob koncu se opredelila do pojavov nostalgije do bivše države in režima, čemur se v tujini čudijo. Odgovorila pa bo tudi na vprašanje kaj meni o predlogih, da bi kandidirala za predsednico republike.
Neveljaven email naslov