Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kdaj je Evropa postala novinarsko zanimiva celina? S čim se prehranjujejo talibani? Kdo in zakaj Borisu Dežuloviću grozi s smrtjo? Zakaj je Peter Marki-Zay veliki up madžarske opozicije? Kako dihajo novinarski kolektivi? Gost oddaje Intervju, novinar Ervin Hladnik Milharčič, je začel novinarsko pot na Radiu Študent, nadaljeval na Mladini in Delu, zdaj pa že leta njegove kolumne, reportaže in intervjuje prebiramo v Dnevniku. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Dr. Tadej Battelino je vrhunski slovenski pediater svetovne veljave, ki ga odlikujejo inovativnost, predanost poklicu in jasna beseda. Odkrito govori tudi o najbolj perečem problemu sedanjega časa – epidemiji covida 19, ki je prizadela tudi otroke. Dr. Battelino še posebej razumljivo predstavlja prednosti cepljenja otrok in starejših ter poudarja, da so cepljeni desetkrat bolj zaščiteni kot necepljeni. Žalosti ga razraščanje sovraštva v družbi in izkoriščanje bolezni covid 19 v politične namene. Meni, da imajo mediji izredno pomembno vlogo predvsem pri ozaveščanju in povezovanju ljudi, saj smo epidemije in težkih posledic, ki jih prinaša, že vsi siti. Z gostom se je pogovarjal Jože Možina.
Gost oddaje Intervju bo srbski režiser, pisatelj in oster kritik političnega in družbenega dogajanja v Srbiji, Goran Marković. Režiral je tudi v Sloveniji dobro znane filme Posebna vzgoja, Zbirni center, Variola Vera, Tito in jaz, Nacionalni razred, Turneja, Delirium tremens in druge. Napisal je več knjig, najnovejša, Beograjski trio, ki pripoveduje o informbiroju in Golem otoku, je pred kratkim izšla tudi v slovenščini. Z Goranom Markovićem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Prof. dr. Alojz Ihan je zdravnik, znanstvenik in literat, po mnenju mnogih ena najbolj celostnih osebnosti v Sloveniji. S svojimi literarnimi deli si je prislužil več nagrad, za pesniško zbirko Srebrnik nagrado Prešernovega sklada. Ves čas krize zaradi epidemije covida se pojavlja v javnosti kot potrpežljiv pojasnjevalec virusa, cepiva in kriznih razmer. Njegovo siceršnje strokovno delo pa je usmerjeno predvsem k otrokom z okvarami v imunskem sistemu, velik zalogaj je tudi projekt novega laboratorija, ki bo omogočil novo obliko zdravljenja raka. Ob vse tem je predavatelj na Medicinski fakulteti in predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo, lani mu je uspelo izdati tudi dva učbenika. O vsem tem – o svojem strokovnem delu, pisanju pesmi in romanov, o vzrokih za slabo precepljenost … govori dr. Ihan v tokratnem Intervjuju z Lidijo Hren.
Gostja oddaje Intervju bo doma in v tujini priznana psihiatrinja in psihoterapevtka, dr. Maja Rus Makovec, vodja Centra za izvenbolnišnično psihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. 25 let je vodila Enoto za zdravljenje odvisnosti od alkohola v okviru Centra za mentalno zdravje v Ljubljani. Ena od tem pogovora bodo tudi opozorila, da je pandemija covida 19 največja grožnja duševnemu zdravju po drugi svetovni vojni in da bomo njene posledice čutili še več let. Z dr. Rus Makovec se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo dr. Tomaž Mastnak, sociolog, raziskovalec, predavatelj in publicist, avtor številnih knjig s področja zgodovine politične in družbene misli. Med zadnjimi sta izšli Črna internacionala in Liberalizem, fašizem, neoliberalizem. V nekdanji Jugoslaviji je bil sodno preganjan zaradi svojih člankov, sodeloval je v civilnodružbenih gibanjih osemdesetih let. Nekaj desetletij je predaval na ameriških univerzah, nazadnje na eni najuglednejših – na Princetonu. Z dr. Mastnakom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V tokratnem intervjuju je Jože Možina gostil odličnega zdravnika in direktorja klinike na Golniku, dr. Aleša Rozmana. Gost je zdravnik z velikim srcem, popolnoma predan svojemu delu. Delo, ki ga opravlja, je njegovo poslanstvo, in to se ne konča ob odhodu iz službe. Pojasnil je dogajanje ob izbruhu epidemije covida 19, ko je prevladoval strah pred neznano boleznijo, a je medicinsko osebje kljub temu že takrat zelo požrtvovalno opravljalo svoje naloge. Na Golniku med drugimi zdravijo bolnike z najtežjim potekom koronavirusne bolezni. Tudi zato ljudje, ki od blizu poznajo razmere na covidnih oddelkih v bolnišnicah, težko sprejemajo mnenjske voditelje in pobudnike protestov, ki brez vsakršne zdravstvene izobrazbe javno izjavljajo, da virus ne obstaja. Dr. Rozman je pojasnil še tako imenovani dolgotrajni covid, ko ljudje, ki so preboleli covid 19, tudi po več kot enem mesecu občutijo bolj ali manj hude posledice bolezni. Te se lahko odražajo tudi kot tesnobnost ali depresija, težave s koncentracijo in motnje spomina. Dr. Rozman je opravil specializacijo iz pulmologije in se ukvarja z zdravljenjem pljučnega raka in raka rebrne mrene. Ti težko ozdravljivi obolenji sta večinoma posledici kajenja. Ob koncu je dr. Rozman spregovoril tudi o temeljnih dilemah človeštva, povezanih s čezmerno porabo in uničevanjem okolja. Njegova velika želja je, da bi v slovenski družbi obudili spoštovanje do sočloveka in prijaznost ter da ne bi zaostrovali razmer, ampak bi te dojemali »bolj športno« oz. dobronamerno.
Gostja oddaje Intervju bo prof. dr. Alenka Zupančič, mednarodno uveljavljena filozofinja in teoretičarka psihoanalize, del znamenite trojke ljubljanske filozofske šole Zupančič-Žižek-Dolar. Je znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in profesorica na Evropski podiplomski šoli v Švici. Njene filozofske razprave, kot so Konec, Etika realnega: Kant, Lacan, Seksualno in ontologija ter druge, so prevedene v številne tuje jezike. Spomladi bo v angleškem jeziku izšla filozofska razprava z naslovom Antigona. Prof. Zupančič v člankih, kolumnah in intervjujih razmišlja o problemih sodobne družbe in o njihovih rešitvah. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Gostja oddaje Intervju bo antropologinja in direktorica Inštituta 8. marec, Nika Kovač, prvo ime uspešne referendumske kampanje proti spremembam in dopolnitvam Zakona o vodah. Nika Kovač bo letošnje šolsko leto preživela v New Yorku, kjer bo raziskovalka na Univerzi Columbia. Izobraževanje ji je omogočila fundacija Baracka Obame, saj jo je na podlagi bistvenega prispevka k razvoju skupnosti prepoznala kot »vodjo prihodnosti«. Med številnimi kandidati z vsega sveta so jih izbrali 15 in med njimi je Nika Kovač edina Evropejka. Inštitut 8. marec je pripravil tudi druge uspešne kampanje, med njimi kampanjo za potrditev novele kazenskega zakonika, ki vnaša nov koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu »samo ja je ja«, in kampanjo proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost. Z Niko Kovač se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V tokratnem intervjuju je Jože Možina gostil zdravnika Milana Kreka, ključno osebo pri spopadanju z novim koronavirusom. Milan Krek je na neki način snel rokavice, si nadel masko in ostro označil proticepilsko histerijo z besedami, da smo sedaj priča epidemiji necepljenih, ki imajo za talce celotno družbo. Ta bi se ob precepljenosti odpirala, tako pa se bo morala zapirati. Krek je poudaril, da so za dvome glede cepljenja odgovorni najglasnejši proticepilci, tudi mediji in del politike, in ti naj, po njegovem mnenju, prevzamejo tudi odgovornost za smrtne primere med tistimi, ki bi se lahko cepili, pa se zaradi njih niso. Milan Krek je v pogovoru med drugim povedal, kakšnih napadov in šikaniranja je bil deležen od trenutka, ko je postal direktor NIJZ. V luči vdora protivladnih proticepilcev na RTV je opozoril, da je reperja Zlatka, ki je Kreka javno šikaniral in napadal, sodišče oprostilo, kar pomeni, da je »lov na Milana Kreka odprt«. Dejstvo, da so kmalu po začetku epidemije tarča negativnega medijskega poročanja postali tudi zdravniki, medicinske sestre in negovalno osebje, je Krek označil za skrajno žaljivo in krivično. Posledica tega je množično odhajanje prav tistih zaposlenih v zdravstvu, ki delajo s covidnimi bolniki. Direktor NIJZ z obžalovanjem ugotavlja, da je bilo za del politike in medijev med najhujšo epidemijo pomembnejše rušenje vlade kot pa spopad z virusom in varovanje življenj. Tudi zato je Slovenija plačala višjo ceno. Ob koncu oddaje Milan Krek roti državljane, naj vendar zaupajo strokovnjakom in se cepijo, naj ne nasedajo politiki in proticepilcem, ki vnašajo zmedo iz razlogov, ki z etiko in Hipokratovo prisego nimajo nobene zveze.
Gost oddaje Intervju bo dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Roman Kuhar, sociolog, predavatelj, raziskovalec in publicist na področjih enakosti spolov, diskriminacije, homofobije, državljanstva in človekovih pravic. O obdobju pandemije v slovenskem izobraževalnem sistemu, položaju tujih študentov pri nas, poseganju politike v avtonomijo univerze, o konstruktu »teorija spola«, gibanjih proti teoriji spola, o nasilju nad mladimi z različnimi spolnimi identitetami in poskusih uvajanja verbalnega delikta se bo z dr. Kuharjem pogovarjala Ksenija Horvat.
Tibor Šimonka, ki je bil pred tremi meseci izvoljen za predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, ima za seboj dolgo menedžersko pot, tudi v vlogi kriznega menedžerja ali sanatorja. Velik del kariere je preživel v železarstvu – ko so v devetdesetih letih železarne tonile v izgubah, jih je saniral in v nekaj letih spravil do dobička. Ko je zaradi neuspelega menedžerskega prevzema v težave zašla ptujska Perutnina, je prevzel njeno vodenje. Obe podjetji, železarne in Perutnina, sta bili nato prodani tujcem. Tudi o tem govori Šimonka v tokratnem Intervjuju, predvsem pa seveda o trenutnem stanju v gospodarstvu, ki kljub krizi zaradi covida 19 dosega dobre rezultate. Gospodarska zbornica bo podjetjem pri spopadanju z epidemijo ponudila pomoč, napoveduje. Hkrati dodaja, da bo odgovornost za spoštovanje pogojev PCT moral prevzeti vsak posamezni zaposleni, in to ne na stroške delodajalcev. Voditeljica: Lidija Hren.
Tokratni gost Jožeta Možine je ta hip najbolj »vroč« in prodoren slovenski znanstvenik z briljantno kariero, njegova zgodba je posebej zanimiva in poučna za mlado generacijo. Komaj 41-letni dr. Jure Leskovec nam uvodoma oriše življenjsko pot od zvedavega fantiča s Polhograjskega hribovja do briljantnega računalniškega znanstvenika na najvišji svetovni ravni in profesorja na sloviti ameriški univerzi Stanford. Kot nujen pogoj za uspeh izpostavlja vztrajnost: »Treba je trdo delati, biti moraš zagnan, nepopustljiv, včasih malo trmast. In z dobrim delom se stvari odprejo.« Dr. Leskovec se je ob znanosti podal tudi v podjetniške vode, s sodelavci je ustanovil svoje podjetje, ki so ga prodali globalnemu spletnemu omrežju Pinterest, pri katerem je dr. Leskovec sedaj vodilni strokovnjak za razvoj. V pogovoru nam zelo poljudno predstavi nekatere svoje raziskave, ki so zelo pomembne in zanimive za človeštvo. Med drugim je vodil projekt, v katerem so na primeru največjih ameriških mest izvedli raziskavo, ki natančno dokazuje, kako močan pozitiven vpliv je imelo omejevanje gibanja na širjenje epidemije covida 19. Na to raziskavo se sedaj pri odločitvah naslanjajo vlade številnih držav in ustavna sodišča. Gost nam nazorno opiše tudi, kako je med epidemijo potekalo zaprtje univerze Stanford ter kako se je ustavilo življenje v Kaliforniji, kjer so prebivalci dosledno upoštevali zaščitne ukrepe. 41-letni uspešni slovenski znanstvenik pa ni pozabil svoje domovine Slovenije, od katere je, kot pravi, prejel veliko. Je pobudnik in promotor izjemno uspešne ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF, ki daje priložnost slovenskim študentom, da se s pomočjo slovenskih profesorjev v tujini izobražujejo na najboljših univerzah po svetu, hkrati pa tujim študentom slovenskega rodu omogoča študij v Slovenji. O tem svojem poslanstvu pravi: »Zmeraj sem in bom pomagal Sloveniji. S svojimi kompetencami sem vedno pripravljen pomagati Sloveniji, Slovencem.« V zanimivem pogovoru se je gost dotaknil številnih področij, ki so še posebej aktualna, od digitalizacije do umetne inteligence. Kljub mednarodnemu uspehu pa ostaja zvest svojemu narodu. Na vprašanje, v kakšno Slovenijo bi se rad vračal, odgovarja, da si želi manj razklanosti med Slovenci in več povezovanja: »Res bi bilo dobro, da več sodelujemo, da se povezujemo in iščemo skupne točke ter poudarjamo stvari, ki so nam skupne, in ne stvari, v katerih se razlikujemo«.
Tokrat bo gost Intervjuja frančiškanski duhovnik, pater Bogdan Knavs, ki službuje v frančiškanski skupnosti Sveta Gora nad Novo Gorico. Pater Bogdan, ki je med ljudmi eden najbolj priljubljenih duhovnikov mlajše generacije, bo v pogovoru s Ksenijo Horvat spregovoril o prazniku Marijinega vnebovzetja, o slovesu od lani preminule matere, o tem, zakaj je etično in krščansko maševati tudi za padle partizane, in o svoji želji, da bi prenovitveni duh papeža Frančiška zavel tudi po Sloveniji.
Igor Vovk, ustanovitelj zavoda Iskreni, ki upravlja tudi portal in izdaja revijo Domovina, je pronicljiv sogovornik. Vodi neprofitno organizacijo, ki podpira in promovira klasično družino, z očetom, mamo in otroki. Prav zato se je gibanje, ki organizira tudi vsakoletni množično obiskan Festival družin, ob pritisku aktivistov skupnosti LGBT po njegovem mnenju znašlo v nemilosti medijev. Vovk opaža, da tovrstni aktivizem pridobiva moč tudi s podporo multinacionalk. Glede njihovega odnosa do skupnosti LGBT pa pravi: »Absolutno nismo proti istospolno usmerjenim osebam, smo pa proti ideologiji LGBT, saj se je v povezavi z referendumom o zakonu o družinskih razmerjih pokazalo, da so cilji zelo nenavadni.« Vovk meni, da gre za ideologijo, ki spodbuja nestrpnost do drugače mislečih: »Opazili smo, da z idejo odprtosti, pluralnosti prihajamo v neki avtoritaren sistem, v katerem ne smeš več povedati svojega mnenja; in če ga poveš, te cenzurirajo. Na žalost je LGBT pri nas ugrabila levičarska shema in temu se pridružujejo tudi največje multinacionalke. Primer Googla in Facebooka nam je vsem znan, dejansko cenzurirajo besede. Ne moreš več objavljati, plačano sploh ne. Če objaviš vsebino, s katero se ne strinjajo, te enostavno izbrišejo in te nihče več ne najde z iskalnikom. Čutimo, da gre za izjemno cenzuro svetovnega formata.« Prav te razmere so Vovka in njegove sodelavce pri Iskrenih vodile na pot vzpostavljanja lastnih medijev. Že več let deluje spletni portal, tednik Domovina pa je začel izhajati letos spomladi. Veliko večino denarja za svoje delovanje Iskreni pridobijo z donacijami. Tretje področje Vovkovega delovanja je gibanje »Dovolj je«, ki je namenjano preprečevanju spolnih zlorab v Katoliški cerkvi in pomoči žrtvam zlorab. Igor Vovk o tem pravi: »Ko enkrat poslušaš in slišiš eno žrtev, drugo žrtev, nisi več isti človek, in mene je to dejansko spremenilo. Gre za uporabo zla …« Po njegovem mnenju je ukrepanje za odpravo te boleče rane Cerkve prepočasno. Ob koncu intervjuja, ki ga je vodil dr. Jože Možina, je gost spregovoril o velikem potencialu, ki ga vidi v slovenski mladini.
Tokrat bo gostja Intervjuja direktorica Tržiškega muzeja, zgodovinarka Jana Babšek. V začetku poletja je Tržiški muzej odprl sodobno, interaktivno zasnovano razstavo na Ljubelju, kjer je bila podružnica zloglasnega koncentracijskega taborišča Mauthausen. Za to najnovejšo razstavo je letos muzej prejel Valvazorjevo odličje. O razstavi in o izredno zanimivih zbirkah, ki prikazujejo bogato zgodovino tržiških obrti, tovarn, pa tudi smučanja, se je z direktorico Jano Babšek pogovarjala Ksenija Horvat.
V intervjuju, ki ga je opravil dr. Jože Možina, bomo pobliže spoznali enega najprodornejših slovenskih pesnikov, ki je hkrati pronicljiv opazovalec sveta, v katerem živimo. Dr. Senegačnik je profesor stare grščine in latinščine na ljubljanski univerzi in odličen poznavalec antike, iz katere črpa večne modrosti. V prvem delu pogovora se bosta z voditeljem med drugim dotaknila primerjave med antičnim in današnjim časom, saj je čedalje bolj razvidno, da se sistem primarnih evropskih vrednot krha, kar ogroža način življenja, kot ga poznamo. Govor bo tudi o »konsenzualni laži«, s katero je dr. Pučnik označil nekdanji režim, o kulturnem marksizmu, pa tudi o napetosti v sedanji slovenski družbi, ki jo v marsikaterem pogledu spodbujajo mediji. Senegačnik je tudi pisec več esejističnih knjig, za pesniško zbirko Pogovori z nikomer pa je dobil nagrado Prešernovega sklada. Ob koncu se nam bo predstavil kot pesnik in prebral dve še neobjavljeni pesmi, primerni za poletni čas.
Tokrat bo gost oddaje Intervju nekdanji predsednik Republike Slovenije, dolgoletni profesor mednarodnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in slovenski diplomat z najbolj bleščečo kariero v mednarodnih organizacijah, prof. dr. Danilo Türk. Pred kratkim je pri ugledni ameriški družboslovni založbi Peter Lang izšla njegova nova knjiga Spremenjeni svet – Premisleki o mednarodnem sistemu, Kitajski in svetovnem razvoju. O okvirih nove svetovne politike in mestu EU-ja v njej, o pomenu vladavine prava in o pasteh in priložnostih slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije se bo z dr. Türkom pogovarjala Ksenija Horvat.
Alenka Puhar, za mnoge prva dama slovenskega novinarstva in publicistike, se je v tokratnem intervjuju, ki ga je opravil dr. Jože Možina, kritično odzvala na medijsko politično kampanjo, češ da v Sloveniji vladata diktatura in nesvoboda medijev. Z voditeljem je delila svoje izkušnje iz časa komunizma, ko so bili novinarji tudi formalno le družbenopolitični delavci in jim je služenje režimu narekoval že novinarski kodeks. Puharjeva je omenila številne absurde tistega časa, na primer da je bil partijski funkcionar Jak Koprivec hkrati urednik na Delu ter šef novinarskega združenja. Poharjeva je omenila tudi svoje trenutne težave in šikaniranje pri objavljanju besedil, kritičnih do nekdanjega režima, ki jih diskreditirajo z objavljanjem obskurnih odzivov v pismih bralcev, te pa med drugim pišejo nekdanji sodelavci udbe in njihovi potomci. Z voditeljem pa sta veliko časa v pogovoru namenila publicistični dejavnosti in zanimivim knjigam, pri katerih je v zadnjem obdobju sodelovala Alenka Puhar.
Tokrat bo gost oddaje Intervju hrvaški zgodovinar mlajše generacije, dr. Martin Previšić. Njegova monografija o povojnih taboriščih na Golem otoku, ki je na tleh nekdanje Jugoslavije zbudila veliko pozornosti, je zdaj namreč dostopna tudi v slovenskem jeziku. Kot je zapisal hrvaški pisatelj in publicist Miljenko Jergović, je ena od odlik prve celovite zgodovinske obravnave Golega otoka tudi to, da v Previšićevi knjigi ni ne protikomunističnih namigov in ne iluzij o jugoslovanskem socializmu s človeškim obrazom. Z dr. Martinom Previšićem (1984), ki je docent na Katedri za hrvaško zgodovino Oddelka za zgodovino zagrebške Filozofske fakultete, se je pogovarjala Ksenija Horvat.
Neveljaven email naslov