Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Profil bomo razčlenili podobo in delo dr. Tončka Kregarja, direktorja Muzeja novejše zgodovine v Celju, kolumnista ter besedilopisca in pevca priljubljene rockovske skupine Mi2. Zgodovino in sociologijo je doštudiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, se izpopolnjeval v Bratislavi in doktoriral na temo Slovencev in Slovakov med avtonomijo in centralizmom. Postavil je nekaj odmevnih razstav, tudi takšnih s poudarjenimi popkulturnimi vsebinami, in sestavil več znanstvenih monografij. Veliko piše in javno razmišlja, pogosto brez dlake na jeziku.
Vojna v Ukrajini odpira rane, ob katerih nihče ne more ostati hladnokrven, na vojne so se skozi zgodovino z glasbo odzivali tudi številni skladatelji. Majski Opus bo tako ponudil vpogled v glasbeno ustvarjalnost na temo vojne, revolucije in upora, z odlomki bodo kronološko predstavljena največja dela s področja klasične glasbe, katerih nastanek so spodbudili vojaški dogodki, vojne razmere ali določene osebnosti, ki so na svojstven način zaznamovale prelomne dogodke svetovne zgodovine. Spoznali boste tudi delček slovenske ustvarjalnosti med NOB, kaj so doživljali nekateri ideološko sporni skladatelji in kateri skladatelji so z glasbo opozarjali na strahote 2. svetovne vojne. Urednica in avtorica oddaje je Darja Korez Korenčan.
V oddaji Osmi dan predstavljamo dobitnico grammyja, ameriško dirigentko slovenskega rodu Karen Kamenšek. V kategoriji najboljšega opernega posnetka je nagrado prejela opera sodobnega ameriškega skladatelja Philipa Glassa Ehnaton, ki je bila na oder newyorške Metropolitanske opere leta 2019 postavljena pod taktirko Karen Kamenšek. Z njo se je v New Yorku srečal Andrej Stopar. Obiskali smo tudi več prizorišč prvega Slovenskega tedna nakita, ki je združil številne oblikovalce sodobnega nakita in predstavil njihovo ustvarjalnost. V studiu se bomo pogovarjali s Kajo Širok, predsednico društva ICOM Slovenija. Hudodelci Francija Slaka iz leta 1987 so bili poleg Kozoletovih Rezervnih delov edini slovenski film, ki se je uvrstil v glavni tekmovalni program Berlinala. Obiskali smo premiero digitalno restavrirane različice Hudodelcev in se pogovarjali z nekaterimi ustvarjalci filma. Predstavljamo še skupino Brina, ki je leta 2004 z diskografskim prvencem Mlado leto in s sodobnimi aranžmaji slovenske ljudske glasbe navdušila tako domačo kot tujo javnost. Po enajstih letih je izdala svoj četrti album »To je to«, ki poleg ljubezenskih ljudskih pesmi prinaša tudi avtorske skladbe. Te govorijo o sodobnih odnosih, begunstvu, revoluciji in o hudi izkušnji z boleznijo covid 19.
Ana Schnabl je ena najbolj izstopajočih prozaistk mlajše generacije. V svojem novem romanu Plima se spogleduje z žanrom psihološke kriminalke, a ga hkrati presega. Dogajanje je postavljeno v današnji čas in v leto 1991 na slovensko Obalo, kamor se napoti pisateljica Dunja, da bi se osvobodila dolgoletne travme in odkrila, kaj se je zgodilo pred skoraj tremi desetletji, ko je umrl njen šestnajstletni brat Dražen. Je šlo za umor, nesrečo ali samomor? Odgovor na to vprašanje ne razrešuje nedolžnosti in krivde na način klasične kriminalke. O tem, kako je lahko tematika minevanja, odhajanja, demence in smrti prežeta tudi s svetlobo in upanjem govori pesniška zbirka Nebo pod vodo Tine Kozin. Tretja literarna ustvarjalka v tokratnih Pisavah je Ana Svetel, avtorica izčiščene, ranljive in hkrati igrive poezije v zbirki Marmor. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
V oddaji Osmi dan predstavljamo svetovno literarno zvezdo, nigerijsko pisateljico Chimamando Ngozi Adichie, ki trenutno živi v Združenih državah Amerike. Z njo smo se pogovarjali o njenem najnovejšem delu Zapiski o žalovanju ter aktualni družbeni problematiki, kot sta rasizem in feminizem, ki sicer zaznamujeta njeno literaturo. V Zagrebu smo obiskali Zdenko Badovinac, novo ravnateljico tamkajšnjega Muzeja sodobne umetnosti, ki nam je med drugim predstavila vizijo razvoja te pomembne kulturne ustanove. Na predstavi v Ljubljani smo se pogovarjali z ukrajinskima baletnima zvezdnikoma Anastasio in Denisom Matvienko. Zadnjih 15 let sta bila najvidnejši imeni baleta Mariinskega gledališča v Sankt Peterburgu. Pred enim mesecem sta zapustila Rusijo in zdaj živita v Mariboru. Predstavljamo še angleško-ameriško glasbeno navezo Still Corners, ki nas je na krilih zasanjanega popa in puščavskega noira na odru Kina Šiške znova popeljala na potovanje skozi filmske zvočne krajine.
V tokratnem Profilu bo gostja dr.Katarina Habe, ki se znanstvenoraziskovalno ukvarja z vplivom glasbe na človekovo telo, misli, čustva in duha. Vključena je v številne projekte, sicer pa je docentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Z njo se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
V Umetnem raju smo na festivalu Kurja polt preverjali kondicijo sodobnega žanrskega filma in se na konferenci kultnega filma, ki jo pripravljajo s predavatelji z britanske univerzo Northumbria v Newcastlu, poglabljali v zgodovino žanra grozljivke. Ob nedavni distribucijski premieri koprodukcijskega filma Atlas ptic smo se pogovarjali s slovenskim režiserjem Olmom Omerzujem, ki živi in ustvarja na Češkem. Avtorica: Mateja Valentinčič Režiser: Amir Muratović
Obiskali smo 59. umetnostni bienale v Benetkah, na katerem smo si med drugim ogledali osrednjo razstavo Mleko sanj, z zlatim levom nagrajeni britanski paviljon ter razstavo Brez gospodarja slikarja Marka Jakšeta v slovenskem paviljonu. Predstavili bomo tudi skupino slovenskih slikarjev in kiparjev, ki so se povezali v Klub neodvisnih in odločilno zaznamovali slovensko slikarstvo v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Dela te pomembne skupine umetnikov si je zdaj mogoče ogledati na razstavi z naslovom Izven okvirja v Cankarjevem domu. Bili smo tudi na koncertu džezovske pianistke Myre Melford, ki je po dobrih tridesetih letih ponovno nastopila v Ljubljani. Tokrat s kvintetom Fire and Water, v katerem so še štiri vrhunske glasbenice: saksofonistka Ingrid Laubrock, kitaristka Mary Halvorson, violončelistka Tomeka Reid in bobnarka Susie Ibarra.
Slovenska kultura in umetnost se vse bolj odpirata v Evropo. In Slovenija je pri evropskem financiranju uspešna. Slovenske kulturne organizacije so, vpete v evropske projekte, ustvarile partnerske povezave s številnimi državami. Kaj ponujajo evropski programi, med njimi Ustvarjalna Evropa, edini program Evropske unije, namenjen izključno podpori kulturnim in ustvarjalnim ter filmskim in avdiovizualnim sektorjem? Predstavili bomo tudi uspešne projekte Radia Slovenija. Gostje: Mateja Lazar, Barbara Rovere, Uroš Veber in Tanja Hladnik Voditeljica: Nina Jerman
V oddaji Osmi dan bomo znova pokazali odmevnejše razstave doma in v tujini, ki si jih še lahko ogledate. V Cukrarni razstavljajo dela slovenskih umetnic na veliki postavitvi Vračanje pogleda, z razstavo Odjuga pa v Muzeju novejše zgodovine Slovenije razmišljajo o identitetah na prepihu. Francoski impresionisti, ki jih je navdihnila Normandija, so na ogled v tržaškem muzeju Revoltella. Pogledali smo še v osrednji italijanski muzej Federica Fellinija v Riminiju in v nov muzej v Oslu, posvečen Edvardu Munchu.
Režiser odrske priredbe slovitega filma Veliki diktator, Diego de Brea je spregovoril o svoji fascinaciji nad žanrom burleske in obdobjem nemega filma. Prvi Chaplinov zvočni film, ki obravnava tri velike teme: vojno, vero in ljubezen, je v odrski uprizoritvi predvsem parodija totalitarnih režimov. O soočanju z burlesko in njenimi posebnostmi so spregovorili tudi igralci: Jurij Zrnec, Bojan Emeršič, Tina Vrbnjak in Boris Mihalj. Drugi del oddaje pa je namenjen prenosu Orwellove literature v gledališče. O Farmi Orwell, kot refleksiji časa,v katerem živimo, bodo razmišljali Luka Marcen, Tatjana Doma, Vladimir Vlaškalič, Liza Marijina in Mateja Pucko. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
V oddaji Osmi dan predstavljamo ukrajinske baletnike, ki so nastopili v tržaškem gledališču Rossetti. Fotoreporter Matej Povše se je že na začetku ruskega napada na Ukrajino prebil do Kijeva in Lvova. Tri tedne je fotografiral bombardiranje, mrtve, ruševine ... Obiskali smo razstavo teh pretresljivih podob v Mestni hiši v Ljubljani. Prisluhnili smo koncertu orkestra Slovenske filharmonije, ki je izvajal nove skladbe treh sodobnih skladateljev – Vita Žuraja, Carole Bauckholt in Helmuta Lachenmanna. Pogovarjali smo se še z Makom Grgićem, slovenskim kitaristom, ki je bil letos nominiran za nagrado grammy v kategoriji za najboljši klasični instrumentalni solistični album.
V tokratnem Opusu bo predstavljen portret glasbene družine Kamplet, v kateri izstopata brata pianista, ki prejemata najvišje nagrade na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih, sicer pa starejši Nejc študira podiplomsko v Hannovru, mlajši Adam pa v Gradcu. Oba imata več skupnih hobijev, med drugim tudi pilotiranje športnih motornih letal, a primarna je ljubezen do glasbe, ki so jo imeli v genih že njuni predniki. Nejc Kamplet je poleg Aleksandra Gadjieva pri nas eno najbolj izstopajočih imen mlajše pianistične generacije, ki na različnih koncertnih odrih in festivalih izvaja tako recitale kot klavirske koncerte s simfoničnimi orkestri.
V oddaji Osmi dan predstavljamo predvolilne obljube strank in odziv kulturnikov nanje. Obiskali smo razstavo Prijatelji bodo prijatelji v Galeriji P74, ki predstavlja vizualno umetnost pri nas v sedemdesetih letih. Spregovorili bodo tudi nekdanji člani skupine OHO. Nekdanji član te skupine je bil tudi David Nez, ki je po petdesetih letih znova navzoč na umetniškem prizorišču – s postavitvijo v Mariboru prikazuje lok človeške zgodovine od paleolitika do zdajšnje digitalne dobe. Bili smo v Reziji, kjer so odkrili prvo arheološko najdišče. Arheologi so namreč dokazali, da imajo rezijanske legende in pravljice zgodovinsko osnovo. Manj je znano tudi dejstvo, da so se goriške redovnice uršulinke ponašale z edinstvenim tekstilnim znanjem, ki ga danes občudujemo na razstavi Čudežne vezenine uršulink v goriškem grajskem naselju.
Drago Jančar nas v svojem novem romanu Ob nastanku sveta popelje na začetek šestdesetih let minulega stoletja v delavsko predmestje Maribora, svojega rojstnega mesta. To je čas, ko v ljudeh še vedno živi spomin na vojno, saj jih je ta močno zaznamovala. Pisatelj je povezal fragmente svojega otroštva v zgodbo, ki potuje iz trde resničnosti v svet domišljije. To je pripoved o spoznavanju življenja, o otroško nedolžnih, a hkrati večnih vprašanjih o naravi sveta, smislu, izdajstvih, človeških zablodah, pa tudi plemenitih dejanjih. Pisateljev alter ego, romaneskni junak Danijel, je fant v zgodnjih najstniških letih, ki se sooča z mnogimi vprašanji in stvarmi, ki jih pogosto ne more razumeti. Dogodki v mariborskem delavskem naselju se prepletajo s svetopisemskimi zgodbami in mitološkimi prizori, saj ima človeška usoda rada ponavljanja, variacije in simetrije. Roman ima osebnoizpovedno noto, a avtobiografska doživetja preraščajo v univerzalno moč fikcije. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
V oddaji Osmi dan bomo preverili, v kakšnem stanju je kulturna dediščina in kako so zavarovane umetnine na vojnih območjih v Ukrajini. Zanimalo nas je, kakšen pečat je Primorju vtisnil sloviti arhitekt Edo Mihevc in kakšen videz bi imel Koper, če bi uresničili Mihevčev generalni načrt za mesto iz leta 1963. Tudi to prikazuje razstava, ki so jo pripravili v Pokrajinskem arhivu Koper. Pogovarjali smo se z Vilijem Ravnjakom, prejemnikom Glazerjeve nagrade za življenjsko delo. Večletni vodja in dramaturg SNG Drame Maribor je skozi desetletja temeljito zaznamoval repertoar mariborskega gledališča. Predstavljamo delo pisatelja, dramatika, scenarista in režiserja Floriana Zellerja, "pisateljskega fenomena" in mojstra presunljivih družinskih zgodb, ki se mu s festivalom posvečajo v Cankarjevem domu. Obiskali smo koncert avstrijske kantavtorice Mire Lu Kovacs, ki je v svoji izraznosti lahko ekspresivna in kitarsko nabrita ali pa tankočutna in zazrta vase.
V času, ko obsojamo rusko agresijo v Ukrajini in ruske imperialne zahteve, bomo v središče oddaje postavili tako ukrajinsko kot tudi rusko umetnost. Medtem ko iz Ukrajine poročajo, da Rusija na zasedenih ozemljih iz knjižnic odnaša nezaželeno ukrajinsko literaturo, ruski predsednik Vladimir Putin Zahod obtožuje, da diskriminira rusko umetnost in kulturo. Govorili bomo o avtonomiji in kritiki umetnosti, tudi s Hanno Veselovsko iz Sindikata gledaliških delavcev Ukrajine. Gostje: dr. Kristina Pranjić, dr. Janja Vollmaier Lubej, dr. Lev Kreft in dr. Gregor Moder. Voditeljica: Nina Jerman
V Umetnem raju smo bili na 24. Festivalu dokumentarnega filma, kjer smo se z gosti, tudi nagrajenko Amnesty International Slovenije, pogovarjali o njihovih filmih. Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je prvič organiziralo Dokumentarnico, delavnico za razvoj dokumentarnih filmov in gostilo predavanje Helle Hansen, svetovalke in odločevalke na Danskem in Norveškem filmskem inštitutu. Na FDF-ju smo si ogledali tri nove slovenske dokumentarce: Smučarske sanje Haidy Kancler, Odpuščanje Marije Zidar in Dolino solz Boštjana Korbarja. Avtorica: Mateja Valentinčič Režiser: Amir Muratović
V Rimu se je naš dopisnik Janko Petrovec pogovarjal s slovitim kitajskim umetnikom in političnim oporečnikom Ai Weiweijem, ki je med drugim komentiral vojno v Ukrajini, politiko Kitajske, kritično umetnost ter aktualna dela, s katerimi se predstavlja v Rimu. Povzemamo, kdo so letošnji veliki zmagovalci Oskarjev, ki jih je žal zasenčil incident. V studio prihaja Rok Andres, selektor 52. tedna slovenske drame, ki bo ovrednotil sodobno domačo dramsko ustvarjalnost. V Narodni galeriji smo si ogledali dela Almanacha, Franceta Kavčiča, Mateja Sternena in drugih, ki spadajo med nove pridobitve zadnjega desetletja. Predstavljamo še prejemnika najprestižnejše nagrade za arhitekturo, Pritzkerjevega nagrajenca Francisa Kéréja, ki velja za pionirja na področju trajnostne arhitekture.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti baletnega plesalca in koreografa Gaja Žmavca, ki je kot dolgoletni član mariborskega Baleta soustvarjal mednarodni sloves ansambla pod vodstvom koreografa Edwarda Cluga. Sin pisateljice in pesnice Bine Štampe Žmavc se je od malega seznanjal z umetnostjo, prepričal pa ga je klasični balet, v katerem se je po končani mariborski srednji baletni šoli izpopolnjeval v Kijevu. Danes je dejaven kot plesalec, asistent Edwarda Cluga in koreograf.
Neveljaven email naslov