Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako razumeti freudovsko vprašanje Kaj hoče ženska? Zakaj ženske pravice niso pridobljene za vselej? Kakšna je bila pot pravne regulacije abortusa pri nas? Prva in druga generacija feministk sta bili zaslužni za pridobitev ženskih političnih pravic in odpravo diskriminacije na delovnem področju, v Evropi in ZDA. Kakšna je podoba feminizma danes? V oddajo bosta vključeni zgodovinarki dr. Marta Verginella in dr. Ana Cergol Paradiž, predstavili bomo tudi knjigo Naše znanstvenice: Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji?. Gostje: dr. Eva Bahovec, dr. Katja Mihurko Poniž, dr. Mirjam Milharčič Hladnik in dr. Maja Vehar. Urednica oddaje: Nina Jerman
V okviru praznovanja 1500-letnice mesta Koper so v nekdanjem samostanu Frančiška Asiškega predstavili edini grški kodeks pri nas. Najplemenitejši kodeks v koprski knjižnici je izraz duhovne odprtosti mesta v vseh obdobjih zgodovine. Predstavljamo še neobjavljeni roman Gabriela Garcíe Márqueza Avgusta se vidiva, ki so ga našli po njegovi smrti v arhivu na teksaški univerzi, danes pa s simultanim izidom po vsem svetu zaznamujemo njegov rojstni dan. Ogledali smo si razstavo risb Štefana Galiča v lendavski sinagogi in bili na 5. tekmovanju novega slovenskega samospeva spevSLAM 2024 v Klubu Cankarjevega doma.
Bili smo na sinočnjem koncertu francoskega glasbenika in skladatelja Yanna Tiersena. Ogledali smo si dokumentarno razstavo o literarnih revijah Vzhodne Evrope v Centru za humanistične študije v Kopru. Predstavili vam bomo prevod znanstvenofantastičnega romana Isaaca Asimova Temelji I.–III., ki je pred kratkim izšel pri Cankarjevi založbi. Seznanili vas bomo tudi z razstavama, s katerima v Bruslju praznujejo 100-letnico nadrealizma.
V nekdanji tržaški ribarnici smo si ogledali razstavo Amazonija priznanega brazilskega fotografa in umetnika aktivista Sebastiãa Salgada. V italijanski Gorici smo v obnovljenih razstavnih prostorih nekdanjega samostanskega kompleksa Svete Klare obiskali razstavo Čezmejno sodobno kiparstvo. Ljubljanska Cukrarna gosti razstavo libanonskega sodobnega umetnika in skladatelja Tareka Atouija, pa mariborski prostor za umetnost KiBela pa razstavo Marka Šajna Zastonj objemi.
Naše naprave nam povedo, kako dobro smo spali, koliko korakov smo naredili in kakšna je raven stresa, ki ga doživljamo. Toda ali ti podatki resnično držijo ali so zgolj manipulacija? Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti je prejšnji teden organiziral konferenco (Ne)realni podatki – realni učinki, na kateri so mednarodni gostje iskali odgovore na to, kako družbeni voditelji, oglaševalci in trgovci s poudarjanjem točno določenih podatkov usmerjajo naše vedenje in spreminjajo naš pogled na svet, kdo so tisti, ki določajo, kaj je res in kaj ne, ter kakšno vlogo bo pri tem imela umetna inteligenca. Razstava Razširjeni vid v Cukrarni združuje dela dvajsetih umetnikov in umetnic, ki obravnavajo fenomen gledanja in zaznavanja. Ta tema je namreč že od nekdaj zanimala tako znanstvenike kot laike, optični fenomeni pa so sprožali številna vprašanja tudi umetnikom. Obiskali smo tudi glasbeni festival Ment, ki je v okviru konferenčnega dela gostil številne glasbene strokovnjake. S Keesom van Weijenom smo se med drugim pogovarjali o neizogibnih spremembah v glasbeni industriji, posledicah vzpona pretočnih platform in prilagajanju založb, glasbenikov in poslušalcev na te spremembe. Ogledali smo si predstavo Moji najdražji rituali v Španskih borcih, ki je del mednarodnega programa Share. Ta je zasnovan tako, da z znanjem in ustvarjalnostjo sodelavci pomagajo ranljivejšim skupinam ljudi, sami pa pridobijo nove izkušnje in ideje.
Podelitev oskarjev, ki je tik za vogalom, na naših zaslonih obeležujemo s ciklom lanskoletnih nominirancev in velikega zmagovalca. O nepričakovanem kandidatu za zlati kipec, filmu Za Leslie, v katerem igra izvrstna Andrea Riseborough, se v oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Veroniko Zakonjšek.
V Cankarjevem domu se je začel festival Fabula, na katerem so nocoj gostili katalonskega književnika Pola Guascha. Slovenski center PEN je na Trgu republike v Ljubljani organiziral Pesem za Palestino - odprti mikrofon. V gledališču Koper so v režiji Renate Vidič premierno uprizorili dramo Sirote.
V oddaji bo predstavljena slovenska nacionalna opera Gorenjski slavček Antona Foersterja, ki je bila premierno uprizorjena v Graški operi z avstrijskim ansamblom v slovenskem jeziku. Gre za prelomni dogodek v slovenski operni kulturi, o čemer bosta govorila intendant graške Opere in umetniški direktor ljubljanske Opere, ki je opravil tudi redakcijo partiture. Glede na to, da se je Anton Foerster izpopolnjeval pri češkem skladatelju Bedřichu Smetani, se bomo spomnili 200. obletnice rojstva tega največjega češkega skladatelja. Smetani bo posvečen letošnji festival v Ostravi, na katerem bodo uprizorili vseh njegovih osem oper. Med njimi bosta tudi Dve vdovi, ki ju je režiral slovenski režiser Rocc. Slovenski baritonist Jaka Mihelač pa bo spregovoril o svoji glasbeni karieri. Sezona 2023/24 je zanj izjemno uspešna, saj je po večletnem sodelovanju v opernem studiu znamenite Berlinske državne opere – Staatsoper Berlin – podpisal pogodbo o stalnem angažmaju v tej operni hiši, ki velja za eno najuglednejših v Evropi.
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk bo nocoj v Slovenski Kinoteki podelilo Štigličeve nagrade. V Španskih borcih bo premiera plesne predstave Moji najdražji rituali, ki je nastala v mednarodnem sodelovanju. V Studiu Umetnostne galerije Maribor se s prostorsko postavitvijo Ostaline predstavlja akademska kiparka Metka Kavčič. V Cankarjevem domu pa so na oder postavili mladinsko gledališko predstavo Vikingi: Pesem severnih morij, ki je nastala v koprodukciji z Zavodom Margareta Schwarzwald.
Poklicno in zasebno življenje Dragana Ambrozića je neločljivo povezano z glasbo. Med njima ne zna potegniti ločnice, saj se razmišljanje in pisanje o glasbi stalno prepletata z organizacijo dogodkov, med katerimi nedvomno izstopa položaj umetniškega direktorja glavnega odra na festivalu Exit. Prva besedila je objavljal v časopisu Student, konec osemdesetih pa ustanovil izvrsten popkulturni magazin Ritam, o katerem se še danes govori z izbranimi besedami. Pisanje vedno povezuje z aktivizmom, kamor spada tudi organizacija koncertov na čelu z razvpitim nastopom skupine The Prodigy decembra 1995 v Beogradu.
Seznanili vas bomo z novim plesnim solom Milana Tomášika, ki ga nocoj premierno predstavlja v Cankarjevem domu. Bili smo na odprtju razstave Dragana Teodorovića - Zeke "To je bilo neko lepše i srećnije vreme" v galeriji Photon. Seznanili vas bomo tudi z razstavo turško-ameriškega večmedijskega umetnika Refika Anadola v londonski galeriji Serpentine in korejskim filmom Pošast, ki ga bodo nocoj premierno prikazali v Kinodvoru.
V Galeriji ŠKUC smo si ogledali začetek projekta 02_2024, ki se bo prihodnje leto zaključil z razstavo. Pozornost usmerjamo tudi na Ano Pusar Jerič, ki je prejela operno nagrado Sama Smerkolja. Opozarjamo na projekcije kratkih filmov nedavno umrlega legendarnega filmarja Filipa Robarja Dorina, nikakor pa ne pozabimo na tri nove dele televizijske serije Kdo se boji slovenščine?, scenaristka in režiserka Maja Pavlin se tokrat ukvarja z dvojezičnostjo med mladimi.
Podkasti o glasbi, knjigah, filmih, slavnih osebnostih, osebni rasti ali težavah malih državljanov postajajo vse bolj priljubljeni tudi pri nas. Spremlja jih skoraj tretjina Slovencev. Raziskali smo, kdo jih ustvarja, kje je meja med medijem in vsebinami vplivnežev, kdo z njimi služi in zakaj jih uporabljajo tudi politiki. Nestrpne, celo nasilne odzive pa je v družbi sprožila postavitev spomenika v obliki črke Ć v Parku izbrisanih v Ljubljani. Obiskali smo razstavo o nastanku spomenika ter odzivih nanj in se o njegovi simboliki pogovarjali z avtorji. Umetnostna galerija Maribor praznuje 70. obletnico ustanovitve in postavitve prve razstave v historični stavbi na Strossmayerjevi. Ob tej obletnici je ponovno na ogled stalna zbirka, ki je sicer zaradi prostorske stiske v depojih. V nemški prestolnici pa se je končal 74. mednarodni filmski festival Berlinale. V glavnem tekmovalnem programu za zlatega in srebrne medvede je bilo 20 filmov. Predstavljamo nagrajence.
Podelitev oskarjev, najtežje pričakovan dogodek v svetu filmske industrije, na Televiziji Slovenija obeležujemo s ciklom štirih filmov, ki so se za zlati kipec potegovali lani. O letošnjih pričakovanjih, nominirancih in presenečenjih ter o filmu Trikotnik žalosti se v tokratni oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Ano Šturm.
V SNG Maribor je nocoj premiera opere Lastovka skladatelja Giacoma Puccinija. Pri Slovenski matici je izšel prevod dela Tita Livija Od ustanovitve mesta, zvezek 2. V londonski galeriji Tate Britain so ta teden odprli razstavo Sargent in moda, ki prikazuje zanimanje ameriškega slikarja Johna Singerja Sargenta za modo. Njegovi portreti so v poznoviktorijanski in edvardijanski družbi zaradi drznosti dvigovali prah.
»Bil je junak, bil je avanturist, bil je neobičajen človek svojega prostora in časa.« S temi besedami nas Vladimir P. Štefanec popelje v svoj novi, že enajsti roman z naslovom Naš človek na nebu. Gre za romansirano zgodbo o Josipu Križaju, pilotu slovenskih korenin, ki ga širša javnost slabo pozna, pisatelj pa ga je s prepričljivim literarnim delom iztrgal pozabi. Križajevo razburljivo življenje je bilo razpeto med željo po letenju, svobodi in bojem proti fašizmu. Dogajalni čas romana je prva polovica 20. stoletja, pri čemer je največ pozornosti posvečene Križajevemu sodelovanju v španski državljanski vojni. Pred nami se z živo predstavno močjo in vrtoglavim ritmom odvijajo dramatični prizori Križajevega boja na strani republikancev. V drugem delu oddaje bomo predstavili roman Za angele, da jim ne bo dolgčas izpod peresa Gabriele Babnik Ouattara. Tematska rdeča nit večplastne pripovedi so medosebni odnosi, v ospredju pa so ženske, borke za svoj glas, za svoj enakopraven položaj v družini in družbi, pa tudi ujetnice nerazrešenih travm. Pisateljica osvetljuje medosebne odnose v različnih časih in prostorih. Med drugim pripoveduje o rasno mešanih parih, o slovenskih državljankah in državljanih afriških korenin, o njihovem hrepenenju po domu, o vprašanju identitete in prikritem rasizmu v slovenskem okolju. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
V Slovenski kinoteki so prikazali digitalno restavrirani madžarski film Ptica ujetnica, ki je eno zadnjih del madžarskega nemega obdobja. Jutri sledita še madžarski animirani muzikal Peneča kopel ter filmska priredba opere Orfej in Evridika. Bili smo na vaji za jutrišnji koncert Kromatika 5 s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, pod vodstvom dirigenta Lia Kuokmana v Cankarjevem domu. Več tudi o pregledni razstavi Yoko Ono v Tate Modern v Londonu in razstavi Od besede do podobe, ki so jo pripravili študenti Fakultete za arhitekturo ter Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.
Neveljaven email naslov