Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Oddaja Slovenski utrinki, ki je na madžarski televiziji na sporedu od leta 1992 vsakih štirinajst dni, je informativnega značaja. Pripravlja se o Slovencih na Madžarskem in je namenjena predvsem na Madžarskem živeči slovenski skupnosti. V magazinih je največji poudarek na narodnostni kulturi, ohranjanju porabske tradicije, porabskem šolstvu in narodnostni politiki. Vključeno je tudi čezmejno sodelovanje med Prekmurjem in Porabjem, občasno pa so objavljene tudi reportaže iz Slovenije. Vabljeni k ogledu.
Poglejte si posnetek tradicionalne prireditve Ciciban poje in pleše, na kateri se s pevskimi in plesnimi točkami predstavljajo predšolski otroci iz vrtcev severovzhodne Slovenije. Na oder je pogumno stopilo veliko otrok. Vabljeni k ogledu!
Dokumentarni film sledi duševno bolnemu mladostniku. Tako kot mnogi mladostniki na Švedskem, je bil tudi 14-letni Liam, zaupan državnim institucijam, kjer so ga zdravili in mučili. Vabljeni k ogledu.
Oddaja Dobro jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.
V ponedeljkovi oddaji vas pozdravimo z aktualnimi novicami in temo tedna, o kateri se trenutno največ govori - tokrat o nošenju mask. Niso obvezne, kje pa so priporočljive? Svetujemo o ponarejenih izdelkih, kako jih prepoznamo in zakaj je pomembno, da kupimo original? Drugo uro posvečamo zdravju, tokrat bo spet z nami dr. Štrukelj, ki bo pripravil oljni pripravek proti pikom insektom in klopom. Seveda bo na voljo tudi za vaša vprašanja. Začenja se nova rubrika s priporočili za poletno branje, svoje najljubše knjige vam bodo predstavili knjižni blogerji. Ne bodo manjkali niti vrtni nasveti. Dobro jutro in vse bo dobro!
Zaradi koronavirusa in visoke brezposelnosti imajo letos študenti in dijaki manj možnosti za počitniški zaslužek. Delovna mesta za počitniško delo in obvezno delovno prakso so omejena.
Po pandemiji koronavirusne bolezni 19 je Slovenija pred ponovnim zagonom gospodarstva. Ker lahko mejo s Slovenijo brez omejitev prečkajo tudi državljanke in državljani Avstrije, v turizmu računajo tudi na severne sosede.
Na gimnaziji v avstrijski Radgoni so kljub koronakrizi uspešno izvedli maturo, opravilo jo je tudi 20 slovenskih dijakov.
Z začetkom junija je Pavlova hiša na južnem Štajerskem po prisilnem zaprtju zaradi ukrepov vlade proti širjenju koronavirusa spet odprla svoja vrata. Na ogled je mednarodna razstava Pogled od zgoraj, ki prikazuje dela osemnajstih umetnikov.
http://slovenci.orf.at
Mariborski Mestni park se je 27. maja 2016 spremenil v operno prizorišče na katerem so simfonični orkester, operni zbor in operni solisti pod taktirko dirigenta Simona Krečiča poustvarili najlepše in najznamenitejše melodije iz svetovne operne zakladnice.
Letošnji glasbeni dogodek so začeli s tremi odlomki iz že uprizorjene opere Don Giovanni, ki velja za eno najznamenitejših Mozartovih glasbenogledaliških mojstrovin. Po virtuozni ariji naslovne junakinje (babilonske kraljice) iz Rossinijeve opere Semiramida sta se oglasila zbor ciganov ter strastna izpoved ciganke Azucene iz Verdijeve opere Trubadur, nato pa še arija Norine iz Donizettijeve komične opere Don Pasquale, s katero mariborska opera jeseni odpira sezono.
Nekoliko več pozornosti so namenili velikemu mojstru italijanske poznoromantične opere, Giacomu Pucciniju, saj so lahko zbrani v osrednjem delu koncerta prisluhnili kar petim odlomkom iz oper La boheme in Manon Lescaut. V bogato orkestriran nemški operni domišljijski svet so zakorakali z arijo Elizabete iz Wagnerjeve opere Tannhäuser, v ekspresivnost italijanskega verizma pa z znamenito arijo protagonista iz Giordanove opere Andrea Chénier. Za svojevrstno plesno »kankanovsko« popestritev je poskrbela ritmično razgibana uvertura iz Offenbachove opere Orfej v podzemlju, za pridih pristne beneške ljubezenske zasanjanosti pa priljubljena Barkarola iz Offenbachove fantazijske opere Hoffmannove pripovedke. Bleščečemu koncu koncerta so se približali s Polovskimi plesi iz Borodinove opere Knez Igor, nato pa še z najverjetneje najbolj znano Puccinijevo tenorsko arijo Nessun dorma iz letošnje operne uspešnice Turandot. Vabljeni k ogledu prvega dela koncerta!
Janez Anton Scopoli je utemeljitelj slovenske botanike. Leta 1760 je izdal prvo, 1772. pa dopolnjeno izdajo Flore carniolice, temeljnega popisa rastlinstva pri nas oziroma takratne širše Kranjske. 15 let je živel in ustvarjal v Idriji, kjer pa ni bil srečen. Morda je prav zaradi tega prehodil številne idrijske hribe in velik del takratne Kranjske in popisoval rastline, živali in minerale. Idrijsko obdobje je bilo njegovo najbolj plodno. Zadnja leta je preživel v italijanski Pavii, tam je oblikoval botanični vrt, kot je videti še danes. Po njem je poimenovan rod volčičev z vrsto kranjski oziroma scopolijev volčič. Ob 200-letnici njegove smrti, ta je bila lani, so njegov portret pripravili v uredništvu oddaje Na vrtu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Zdravnik Zoran Simonovič je Mariborčan, ima specializacijo iz javnega zdravja, je asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Leta 2018 je bil na predlog Društva študentov medicine iz Maribora imenovan za Naj mentorja prostovoljcev. Je strasten popotnik, ki je obiskal že 110 držav sveta. In je epidemiolog. Skratka, idealen sogovornik v času, ki ga živimo.
Vabimo vas, da si pogovor z njim v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 15. junija ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Skozi drugo polovico 19. stoletja je rast narodne samozavesti temeljila predvsem v kulturi. Uradne institucije v Mariboru so bile do prve svetovne vojne nemške, tudi gledališče, ki je delovalo na lokaciji današnjega SNG. Slovenci pa so iskali možnosti, kako oporekati vsemu nemškemu. V Naskovem dvorcu in kasneje v Narodnem domu je delovalo slovensko gledališče. Vse do konca prve svetovne vojne, ko je Maribor zajela prava evforija. Takrat se je v nekdanji nemški Kazino na Stolnem trgu preselilo slovensko poklicno gledališče. Prvo igro, Levstikovega oz. Jurčičevega Tugomerja, so v režiji Hinka Nučiča uprizorili 27. septembra 1919. Od takrat SNG Maribor raste in se razvija. Po stotih letih delovanja je mestni ponos.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Zaradi koronavirusa in visoke brezposelnosti imajo letos študenti in dijaki manj možnosti za počitniški zaslužek. Delovna mesta za počitniško delo in obvezno delovno prakso so omejena.
Po pandemiji koronavirusne bolezni 19 je Slovenija pred ponovnim zagonom gospodarstva. Ker lahko mejo s Slovenijo brez omejitev prečkajo tudi državljanke in državljani Avstrije, v turizmu računajo tudi na severne sosede.
Na gimnaziji v avstrijski Radgoni so kljub koronakrizi uspešno izvedli maturo, opravilo jo je tudi 20 slovenskih dijakov.
Z začetkom junija je Pavlova hiša na južnem Štajerskem po prisilnem zaprtju zaradi ukrepov vlade proti širjenju koronavirusa spet odprla svoja vrata. Na ogled je mednarodna razstava Pogled od zgoraj, ki prikazuje dela osemnajstih umetnikov.
http://slovenci.orf.at
Prof. dr. Zora Konjajev, upokojena zdravnica, je kljub častitljivim letom
(1921. je bila rojena) še vedno kritična opazovalka družbe, ki jo motri tudi
skozi optiko bogatih izkušenj v lastnem življenju.
Rojena je bila v glasbeni družini Stritarjev in ob začetku druge svetovne vojne je kot študentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni mož, študent in športnik Cveto Močnik, narodni heroj, je padel in tako je že pri dvaindvajsetih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenčkom, ki ga mož, partizan Florijan, nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane. Delovala je v bolnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana-Staneta, po nesreči, zaradi katere je umrl. V partizanih so bili tudi obe sestri, Bogdana in Nada ter brat Bine. Po vojni se je znova poročila s sinom ruskih emigrantov, agronomom
dr. Aleksandrom Konjajevim.
Po končanem študiju se je kot zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica vsa posvetila pediatriji in predvsem neonatologiji.
Izjemna pripoved dr. Zore Konjajeve pomeni skozi njena osebna doživetja tudi poklon vrhunski drži slovenskih zdravnikov in medicincev, ki so predano sodelovali v osvobodilnem gibanju. 225 zdravnikov in zdravnic ter 267 študentov in študentk medicine se je odzvalo pozivu Osvobodilne fronte,
kar 45 zdravnikov in 54 študentov medicine, ki so delovali v partizanskih bolnišnicah in v partizanskih enotah, je padlo v bojih ali bilo ubitih. Sistem slovenskega partizanskega zdravstva z 247 bolnišnicami, v katerih se je zdravilo 22.000 ranjencev, pa predstavlja fenomen, ki mu ne bi mogli najti primerjave nikjer na svetu. Le 14 bolnišničnih postojank je bilo odkritih. 164 ranjencev v njih so okupatorji in domobranci pobili. Med vojno so na osvobojenih ozemljih delovale tudi tri civilne bolnišnice, v Kočevskem Rogu pa tudi porodnišnica, v kateri je, sredi gozdov, prišlo na svet 54 novorojenčkov.
In hkrati je pripoved prof. dr. Zore Konjajev tudi slavospev in zahvala Belokranjcem in njihovi pomembni vlogi v času, ko je bilo med narodnoosvobodilnim bojem tam osvobojeno ozemlje.
