Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor.

Šesta sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Najboljši pevci dvanajstih osnovnih šol Spodnjega Podravja in širše so več kot navdušili s svojimi odličnimi nastopi. Pokazali so, da je oder tega projekta postal resnični izziv za vse tiste, ki želijo v petju in glasbi doseči nekaj več, ki želijo resnično dati polet svojemu talentu.

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Porabske litere. Književni natečaj je k pisanju spodbudil mlade in odrasle Slovence.
Nevsakdanji konjiček. Porabski Slovenec obnavlja starodobnike v lastno veselje.
Risbe in skice Ladislava Danča. Prekmurski akademski slikar bi lani dopolnil devetdeset let.
Snežna pravljica. Pred dobrim desetletjem so bile za Porabje značilne še mrzle zime.

Pomurje in Porabje veže zgodovinska in kulturna povezanost. Porabje je bilo geografsko, kulturno in narodnostno del Prekmurja vse do leta 1920 ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in je bilo priključeno k takratni kraljevini Jugoslaviji, Porabje pa je pripadlo madžarski državi. Ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU po dobrih 80 tih letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem, s tem se ponujajo nove priložnosti za povezovanje. Zato je potrebno vzpodbujati sodelovanje na ravni družbenih ustanov predvsem preko televizijskih medijev, ki bodo ustvarili pogoje za lažje čezmejno sodelovanje obeh področij.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.

Oddaja Dogodki tedna vključuje zgodbe o vseh najpomembnejših dogodkih tekočega tedna iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega področja v Savinjski statistični regiji.

Vabljeni k ogledu.

Vabljeni k ogledu

Oddaja Utrip Ormoža predstavlja dogodke iz Spodnjega Podravja, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega. Kjer ne zamujajo z razvojem, a ostajajo zvesti tradiciji svojega pogleda na življenje in svoji prleščini ter običajem, trdno povezanim z vinorodnim okolišem. Oddaja že več kot četrt stoletja beleži utrinke gospodarskih, političnih, kulturnih, športnih in drugih dogodkov v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.
Utrip Ormoža – informativno-magazinska oddaja KTV Ormož - v nedeljo ob 14.30 na sporedu Televizije Maribor.

Pregled tedna ptujske televizije PeTV je tedenska splošnoinformativna oddaja o dogodkih iz ptujske občine in okolice, ki zagotavlja uresničevanje pravice do javnega obveščanja in obveščenosti.
Oddaja je premierno predvajana enkrat tedensko in gledalcem ponudi pregledne informacije s področja politike, kulture, gospodarske in okoljske infrastrukture, umetnosti, zabave ter športa preteklega tedna.
Namen oddaje je gledalcem predstaviti dogajanje, naložbe, novosti in razvoj Ptuja kot najstarejšega mesta v Sloveniji.

Družili smo se s »Pasjo mamo« in njenimi pasjimi družinskimi člani. Skupaj pripravljajo in vabijo v pasjo šolo za otroke. Kako poteka šolanje za pasje mladiče in njihove lastnike, pa smo se naučili iz zgodbe o posvojitvi psičke Mice. Obiskali smo ZUDV Dornava in spoznali njihove aktivnosti in terapijo s pomočjo konja. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

KAKO SE REŠITI HRENA
Odpornost telesa pozimi krepimo, če uživamo hren. Njegove korenine, v katerih so zdravilne učinkovine, izkopavamo od jeseni do pomladi. Z Mišo Pušenjak pa tokrat o tem, kako omejiti razrast te križnice, ki nam lahko na gredah izpodrine druge posevke.
AJDOVI SRČKI
Ajda ne spada med žita, čeprav jo Slovenci že od nekdaj uporabljamo kot tako: v črnem kruhu ali kaši. Sejemo jo okoli 25. julija, lahko kot drugi posevek, dozori pred mrazom. V Brinečevem kmečkem mlinu Boštjan Kolenc ajdo melje po starem. Za peko domačih piškotov jo uporablja tudi Tatjana Štancar Poprask. Ob valentinovem bodo zadišali ajdovi srčki!
SOBNE RASTLINE V BELEM
Začenjamo s predstavitvijo sobnih, ulončenih rastlin v različnih barvah, najprej z belimi cvetovi, med katerimi so predstavnice falenopsisov, kalanhoje, eleganten spatifil, z belim ovršnim listom se baha flamingovec, pri vražjem bršljanu oziroma potosu pa občudujemo njegove bele liste....
VALENTINOVA VAZICA IN ŠOPEK
Osebno izdelana darilca ali šopki, ki jih sestavimo iz rastlin, utrganih na sprehodu v naravi, nas najbolj iskreno pobožajo po duši. Sebastjan Lipar je za osnovo valentinovega šopka izbral hebo, lesko in dren. Omislil si je tudi trajnostno oziroma reciklirano vazico. Katere v naravi slikovite cvetove je izbral za piko na i –, pa ne zamudite v oddaji.

V petek, 19. avgusta 2022, je potekal 53. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2022. Gre za najstarejšo in najuglednejšo prireditev te vrste v Sloveniji. Za Orfejeve nagrade se bo potegovalo 12 izbranih ansamblov, ki jih je v finalni večer uvrstila strokovna žirija. Vabljeni k ogledu.

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Pastirček je, kot vsak dan, pasel svojo malo čredo in pod drevesom zagledal dremati prekrasne deklice. Nanje je sijalo žgoče sonce in deček jih je zakril z vejami, da bi jih zaščitil. Za njegovo dobroto so ga bogato nagradile.

Kakadudu bo prihodnjo soboto galebe zamenjal s štorkljami. Pepe ga bo opozoril, da štorklje živijo v Pomurju. Od tam izhaja tudi pesem Venci vejli. Kakaduduju se bo melodija zdela nekam otožna. Ampak otroci jo bodo znali zapeti tudi na živahen način. Kaj pa bodo izdelovali mali spretni prstki? Jato štorkelj. Zanje potrebujete le stiroporaste kroglice, zobotrebce in črn flomaster.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, po Dnevniku in pred Odmevi.

Kako postati grofica in kako sta se grof in grofica spoznala. Kakšni so sodobni slovenski graščaki in kašne dileme ter ovire jim stojijo na poti obnovitve ter vzdrževanja njihovih gradov.

Na brazdah ljubezni je zgodba z začetka prejšnjega stoletja, ko se na Dravskem in Ptujskem polju ob enem od številnih običajev, značilnih za to območje, spoznata Nežka in Tonček. Čeprav živita v različnih okoljih, ju poveže nerazdružljiva ljubezen. Nadaljevanka prikaže skoraj vse stare običaje, šege in navade iz teh krajev, skupaj z narečnimi in etnološkimi značilnostmi ter posebnostmi. Filmski zapis, ki si ga bo na programu Televizije Maribor mogoče ogledati enajst nedeljskih večerov ob 21. uri, bo gotovo postal pomemben kulturno-zgodovinski pomnik za kasnejše rodove.

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Danes 97-letni Izidor Čebron je bil rojen leta 1925 v revni kmečki družini z veliko otroki v vasi Preserje nad Branikom v Vipavski dolini, na območju, ki je med obema vojnama pripadalo Italiji. Že kot osnovnošolec je moral oditi od doma, služit kot hlapec v Povirje na Krasu. Leta 1942 je bil mobiliziran v italijanske delovne bataljone in poslali so ga v južno Italijo. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je bil takrat 18-letni Izidor v zbirnem centru v zavezniškem taborišču Carbonara pri Bariju, kjer so bile oktobra 1943 ustanovljene partizanske brigade. Decembra 1943 jih je zavezniška vojska z ladjami prepeljala v Dalmacijo. Na Korčuli so jih poimenovali »prekomorci« in Izidor je bil borec 1. prekomorske brigade. Prvo težko borbo z Nemci je doživel že za božič leta 1943 na Korčuli. Po težkih bitkah z Nemci, četniki, muslimanskimi milicami, ustaši, domobrani in drugimi sovražnikovimi enotami je Izidor Čebron kot borec 13. proletarske brigade iz bitke v bitko prepešačil vso Bosno, Srbijo in Hrvaško. Sodeloval je pri osvobajanju Beograda, doživel strahote Sremske fronte in se po osvoboditvi Zagreba s svojo enoto vrnil v Slovenijo.
Danes je Izidor Čebron, ki ga kljub visoki starosti odlikuje izjemen spomin in dar pripovedovanja, še zadnji živi borec 1. prekomorske brigade.

Lake Placid je dvakrat gostil zimske olimpijske igre. Leta 1932 se je skakalne zlate medalje veselil legendarni Norvežan Birger Ruud. Leta 1980 pa sta bila najboljša Avstrijec Innauer na srednji in Finec Törmänen na veliki skakalnici. Tokrat se bodo skakalci za točke svetovnega pokala pomerili še na drugi posamični tekmi tega konca tedna.

Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor.