Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor.

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Bili smo na otvoritvi 14. Festivala migrantskega filma v ljubljanskem Kinodvoru, ki ga je otvoril Glas tišine režiserke Anne Konik. V Galeriji Jakopič se nocoj odpira retrospektivna razstava ameriške fotografinje Susan Meiselas z naslovom Mediacije, v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje ter društvom Pekinpah pa so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje pripravili pregledno razstavo del oblikovalke in arhitektke Janje Lap. O novem delu Gimnastika ne/smisla III, ki ga bodo predstavili jutri v Linhartovi dvorani, pa smo se pogovarjali s skladateljem Matejem Boninom.

A Barangolások adásában az MTVA munkatársai jóvoltából az Itthon vagy! című sorozatban a Budapesti szigetek és a Mesélő Óbuda című epizódot láthatják.

V oddaji Potepanja si lahko s pomočjo fundacije MTVA v nizu oddaj z naslovom Doma si! ogledate epizodi z naslovom Budimpeštanski otoki in Pravljično okrožje Óbuda.

Tisoč let kljubuje na visoki skali nad Dravo. Grad Borl. Nekoč obrambna trdnjava, danes speči lepotec V drugi polovici prejšnjega stoletja haloški ponos, danes pa zaprt za javnost, ker je menda nevaren.
V Društvu za oživitev gradu Borl si prizadevajo za njegovo revitalizacijo. Vsaj deloma ga želijo odpreti za javnost, saj bi to pomenilo ustavitev sicer nezadržnega propadanja tega grajskega lepotca.
Oddaja na slikovit način oživlja čase največjega razcveta gradu Borl in pokaže stanje, v kakršnem je danes.

ZELIŠČARSKI TEDEN NA DUGEM OTOKU
Konec maja na hrvaškem Dugem otoku poteka tradicionalni zeliščarski teden. Tako smo ga poimenovali, ker takrat otoške zeliščne steze dišijo po zeleh, ki jih udeleženci nabirajo predvsem za čaje. Namen tedna, ki ga organizira Društvo Izvir, je spoznavanje sredozemske flore; od skoraj neopaznih stebelc popovca in nežne šentjanževke do mandljevcev in indijske lipovke z izjemno dišečimi cvetovi.
Čeprav smo z ekipo oddaje Na vrtu Dugi otok obiskali že sedmič, smo tudi letos spoznali marsikaj novega...

V spodnjem Podravju je zaradi obilnih padavin reka Pesnica poplavila okoli 1000 ha kmetijskih površin. Na teh kmetijskih površinah so posevki popolnoma uničeni. Kako takšni ekstremni vremenski pogoji vplivajo na rodovitna tla bomo govorili z gostom v studiu. Na poljih Selekcijsko poskusnega centra Ptuj so nedavno predstavili robotiko, ki je primerna za uporabo v kmetijstvu. Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota in partnerji so pred kratkim zaključili projekt v katerem so proučevali neposredno trženje na kmetijah. V nekdanjem grajskem parku se pod vznožjem Pohorja razlega Botanični vrt Univerze v Mariboru. Tudi v Botaničnem vrtu morajo delo prilagajati neugodnim vremenskim razmeram.

Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. Za vse udeležence v prometu svetujemo v prometnih minutah. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja. Po deveti uri razrešujemo dileme o življenjskih temah, ki se dotikajo nas vseh, ponudimo vam tudi vrtne nasvete, jutro pa zaključimo s pregledom družabne kronike. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!

Az adás tartalma:

- drágul az óvodai ellátás a Lendvai Óvodában;
- a Muravidéki gyógypedagógusok találkozója;
- a legsikeresebb végzős tanulók fogadása a lendvai Városházán;
- író-olvasó találkozó a lendvai KÁI-ban;
- a Lendvai Méhészek Egyesületének nyílt napja;
- kiemelkedő nemzeti érték a lángos;
- Gazda(g)ság: a Lendvai fejlesztési fórum.

Vsebina oddaje:

- višja cena storitev v Vrtcu Lendava;
- srečanje specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Pomurja;
- sprejem najuspešnejših učencev zaključnih razredov v lendavski mestni hiši;
- literarni dopoldan v DOŠ I Lendava;
- dan odprtih vrat Čebelarskega društva Lendava;
- langoš, izjemna nacionalna vrednota;
- rubrika Gospodarstvo-bogastvo: Lendavski razvojni forum.

Glasba je izmed vseh umetnosti prav gotovo tista, ki najmočneje povezuje ljudi vseh generacij, interesov in življenjskih nazorov. Ker smo prepričani, da sta kultura in umetnost javni dobrini, ki bi morali biti dostopni prav vsem, smo 25. maja 2018 v mariborskem mestnem parku za vse ljubitelje opere in klasične glasbe ter ne nazadnje tudi za vse radovedne mimoidoče pripravili zdaj že tradicionalni koncert opernih arij in zborov pred iztekom letošnje gledališke sezone. Koncert z naslovom Operna noč v Mestnem parku, ki je brezplačen in prosto dostopen prav vsem, so ob spremljavi Simfoničnega orkestra SNG Maribor in pod taktirko dirigenta Simona Krečiča izvedli solisti in zbor mariborske operne hiše. Predstavili so najlepše operne melodije iz največjih uspešnic aktualne sezone pa tudi zanimiv izbor odlomkov iz opernih del, ki jih bomo izvedli v prihodnji sezoni.

Vabljeni k ogledu.

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Nekoč je na njivi zrasla zelo velika in težka repa, ki je dedek ni in ni mogel sam izpuliti. Pa je na pomoč poklical babico, a tudi z njeno pomočjo ni šlo. Na pomoč so jima priskočili še vnukinja, psiček, mucka in miška. Jim je s skupnimi močmi uspelo izpuliti repo velikanko?

Začetek otroške izštevanke je naslov otroške oddaje - serije za predšolske otroke in otroke nižjih razredov osnovne šole. Nastala je po ideji lutkovnega gledališča Papilu. Osrednja lika: voditelj Franko in lutka Pilu (ptiček) nas vodita skozi oddajo sestavljeno iz posameznih kotičkov:
pravljičnega, ustvarjalnega, pa kotička profesorja Sove, poštnega kotička ter kotička za goste oddaje ...
Vsak oddaja ima svojo osrednjo temo.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Kako misliti osamosvajanje Slovenije, in kaj bodo o tem vedeli zanamci čez trideset ali petdeset let, in ne mi, ki smo sodobniki tega časa in imamo le spomine? Kaj je že v arhivih, kaj bi moralo biti tam? Kako je prvih trideset let popisalo zgodovinopisje? O tem direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor, novinarka in avtorica knjig, intervjujev in prispevkov, v katerih piše o naši sodobni zgodovini, ter novinar, ki je hkrati zgodovinar.
Vabimo vas, da si pogovor o tem, kako misliti osamosvajanje Slovenije, ogledate v oddaji Omizje, nocoj, v sredo 21. junija ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!

Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Az adás tartalma:

- drágul az óvodai ellátás a Lendvai Óvodában;
- a Muravidéki gyógypedagógusok találkozója;
- a legsikeresebb végzős tanulók fogadása a lendvai Városházán;
- író-olvasó találkozó a lendvai KÁI-ban;
- a Lendvai Méhészek Egyesületének nyílt napja;
- kiemelkedő nemzeti érték a lángos;
- Gazda(g)ság: a Lendvai fejlesztési fórum.

Vsebina oddaje:

- višja cena storitev v Vrtcu Lendava;
- srečanje specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Pomurja;
- sprejem najuspešnejših učencev zaključnih razredov v lendavski mestni hiši;
- literarni dopoldan v DOŠ I Lendava;
- dan odprtih vrat Čebelarskega društva Lendava;
- langoš, izjemna nacionalna vrednota;
- rubrika Gospodarstvo-bogastvo: Lendavski razvojni forum.

Pripravljamo reportažo s festivala Kino otok – Isola Cinema v Izoli, ki prikazuje predvsem filme, ki se na meji med fikcijo in dokumentarnostjo lotevajo resničnosti. Med drugim so prikazali tudi nov slovenski film, koprodukcijo Mož brez krivde Ivana Gergoleta, intimno dramo o maščevanju in odpuščanju na ozadju še vedno aktualne problematike posledic industrije azbesta na zdravje ljudi. Predstavljamo, kako je Tomaž Pengov pred natančno 50 leti na domačem stranišču Prešernove 1 v Ljubljani snemal kultna Odpotovanja. O tem govorijo soustvarjalke in soustvarjalci tega prvega kantavtorskega albuma v nekdanji Jugoslaviji in prvega, ki je bil izdan pri neodvisni založbi. Obiskali smo Evropske kulturne dneve v Berlinu, na katerih je letos v ospredju Slovenija. V Muzeju evropskih kultur poteka razstava z naslovom »brenčeča Slovenija«, v mesecu dni se bo zvrstilo več deset kulturnih prireditev in koncertov slovenskih glasbenih skupin. Slovenski oblikovalci ustvarjajo izdelke z visoko dodano vrednostjo, skrbijo za trajnostni razvoj in pogosto ohranjajo slovensko rokodelsko dediščino. Velikokrat so prepuščeni svoji iznajdljivosti pri oblikovanju blagovne znamke in povezovanju številnih tehnoloških znanj. Razen nekaterih razpisov, za katere je v zadnjih letih poskrbel Center za kreativnost, nimajo podpore države. Več kot 45 oblikovalcev oziroma njihovih izdelkov pa je zdaj združenih v oblikovalskem kotičku Filipovega dvorca v središču Ljubljane. Obiskali smo še koncert Johna Baina, poznanega pod imenom Attila the Stockbroker, ki je v bogati karieri združil govorjeno besedo in glasbeno filozofijo »naredi sam«.

Giovanni Antonio Scopoli je bil prvi rudniški zdravnik v Idriji in pionir slovenskega znanstvenega poimenovanja rud, rastlin in živali. Kakšen je še po 300 letih njegov doprinos k znanosti? Najznamenitejša rastlina, ki jo je opisal, je kranjski volčič. Rastlina vsebuje tudi strupene alkaloide, ki so jih nekoč uporabljali kot naravno sredstvo za anestezijo. V idrijskem rudniku smo posneli epsomit in melanterit - minerala, ki ju je davnega leta 1761 prvi opisal Scopoli. Del njegove pisane dediščine je tudi več let pozabljena knjiga Podobe kranjskih gob. V njej je 47 platen neznanega slikarja, na katerih so upodobljene gobe v naravni velikosti s Scopolijevimi komentarji. Katera njegova znanstvena dela so še pomembna in zakaj so bila številna Scopolijeva rodovna imena spregledana?

*****

Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor.