Nocoj bomo v Kulturi spremljali dogajanje na knjižnem sejmu, na 7. Slowindovi pomladi koncert Luke Juharta in Uroša Rojka ter predstavili nov projekt na Kickstarterju-pičjo hišico s kamero.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. STOP nasilju nad ženskami! To je sporočilo mednarodnega dneva boja proti nasilju nad ženskami, ki se mu pridružuje tudi naša oddaja. Sicer vam nudimo uporabne finančne nasvete, kako si lahko prihranite obisk banke v času epidemije in kaj vse lahko postorite z bančno kartico. V pravnih nasvetih vse o darilni in izročilni pogodbi, v modnih nasvetih pa vse o zimskim oblekah, moški modi in večni princesi Diani.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

V oddaji najprej o tem, kako interpretacije vladavine prava odmevajo na evropskem parketu in kakšne bodo posledice pri črpanju evropskih sredstev za okrevanje po epidemiji.
V prispevku analiziramo, kako se v času epidemije tehtajo človekove pravice in kako so omejene z ustavo zagotovljene svoboščine?
Ob koncu pa še, kako je človek človeku postal virus.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Kdo so velike osebnosti 20. stoletja? Britanska dokumentarna serija predstavlja dosežke in življenjske poti izjemnih ljudi, ki so v preteklosti premikali meje mogočega in sooblikovali današnji svet. Spoznajmo, torej, nekatere izmed najvplivnejših voditeljev, raziskovalcev, znanstvenikov, slavnih oseb iz sveta zabave, aktivistov, športnikov in umetnikov prejšnjega stoletja.

2. del: Raziskovalci
Drugi del, posvečen slavnim raziskovalcem 20. stoletja, nas najprej popelje na Antarktiko, kjer je Ernest Shackleton leta 1915 po večmesečnem boju z ledenim morjem na varno pripeljal vseh 60 članov svoje odprave. Spoznamo Britanko Gertrude Bell, ki je v 20. letih raziskovala današnji Irak, Neila Armstronga, ki je v imenu človeštva razširil meje takrat znanega vesolja, in nazadnje Jane Goodall, ki je ob raziskovanju šimpanzov v Afriki med prvimi opozarjala na nujnost zaščite naravnega okolja.

V vsakem trenutku je po podatkih PEN-a zaprtih vsaj 200 pisateljev in novinarjev. Ob dnevu zaprtega pisatelja smo se pozanimali, v katerih državah so pisatelji še posebej ogroženi in kako jim lahko PEN z odborom Pisatelji v zaporu, ki je bil ustanovljen pred 60 leti, pomaga. Končuje se obnova znamenite Cukrarne, nekdanje tovarne sladkorja. Tam bo zaživela Galerija Cukrarna, velik razstavni prostor. Raziskali bomo, zakaj ga Ljubljana potrebuje in kakšne vsebine bo ponujal. Gostja v studiu bo Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo na Mestni občini Ljubljana, ki bo med drugim predstavila mestno kulturno strategijo. Predstavili bomo slikarstvo Lojzeta Logarja, ki je zaznamovalo slovensko likovno prizorišče od konca 60. let dalje, v času poparta. Razstavi, ki si ju lahko ogledate na spletu, sta postavljeni v Murski Soboti in Slovenj Gradcu. Preverili bomo še, kaj danes, pri 75 letih, počne Neil Young, boter grungea. V drugi polovici kariere je postal tudi zagrizen okoljevarstvenik, ki vsakokratno politično administracijo glasno opozarja na nespametno ravnanje z našim planetom.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Kedves Nézőink! Ma a Hidakkal jelentkezünk. Az adás tartalma:

- a lendvai idősotthonban igyekeznek megfékezni a koronavírus terjedését;
- az LKMNÖK Tanácsa online ülése;
- elkezdődött a Korai Fejlesztő Központ építése Radamosban;
- visszakerült a két mellékoltár a lendvai Szent Katalin-plébániatemplomba;
- új internetes rádió a Lendvai községben;
- Egészségünkre!: a tönkölyliszt.

Drage gledalke in gledalci, v današnji oddaji Mostovi si lahko ogledate naslednje prispevke:

- v Domu starejših Lendava se trudijo zajeziti širjenje koronavirusa;
- online zasedanje Sveta Madžarske MSNS Občine Lendava;
- začetek gradnje Centra za zgodnji razvoj v Radmožancih;
- vrnitev dveh stranskih oltarjev v lendavsko župnijsko cerkev sv. Katarine;
- nov internetni radio v Občini Lendava;
- rubrika Na zdravje!: pirina moka.

V peti oddaji se za uvrstitev v drugi krog potegujejo Zala, Gašper in kapetan Lovro iz OŠ Frana Albrehta v Kamniku (rumeni) ter Ula, Lara in kapetanka Alja iz OŠ Križevci (vijolični). Le koliko vedo o prehrani veganov, jezičnih dohtarjih, žepih, Božji gori v Tanzaniji, vrtnih škodljivcih, antičnih grških bogovih in boginjah, vrstah štirikotnikov ter ogrevalnih vajah? Vse to in kdo se je brez težav prebil skozi labirint, pa v Malih sivih celicah.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Pred epidemijo novega koronavirusa, ki jo doživljamo letos, je naše kraje prizadelo kar nekaj večjih pojavov bolezni, ki so med prebivalstvom zahtevale velik davek.
V oddaji predstavimo tri največje in najbolj smrtonosne – kugo, kolero in špansko gripo.
Sredi 14. stoletja je po Evropi kosila smrtonosna epidemija kuge, do sedaj najbolj nalezljiva bolezen, ki je bila usodna za tretjino tedanjega prebivalstva, korenito pa je spremenila tudi tok evropske zgodovine...
Nihče ni bil varen pred njo - ne cerkveni dostojanstveniki, ne kralji in kraljice, ne meščani ne siromaki in ne otroci.
Učenjaki so za strašno epidemijo videli več razlogov: posebno postavitev planetov, pokvarjen zrak zaradi gnilobe, slabega in nezdravega vremena in stoječih voda; po drugih razlagah naj bi kugo s pomočjo hudiča širile čarovnice, najbolj pa se je uveljavila razlaga, da je bolezen šiba božja kot kazen in opomin, naj se ljudje spreobrnejo.
Danes kugo občasno zasledimo v Aziji, delih Afrike in Amerike, v Evropi pa ne več. Za zdravljenje uporabljajo antibiotike, obstaja pa tudi cepivo.

Kolera je zelo kužna infekcijska bolezen, pri kateri je vir okužbe ponavadi onesnažena voda in je v Evropo prišla iz Indije v prvi polovici 19. stoletja predvsem zaradi povečanja prometa in trgovskih stikov. Na Kranjsko so jo predvsem zanesle vojaške čete, ki so prehajale čez to ozemlje Sprva so za preprečevanje širjenja okužb še zapirali meje, vendar pa, ker se je to izkazalo za preveč radikalno zaščitno sredstvo, ki je bilo neučinkovito in drago, hkrati pa je uničevalno delovalo na lokalno gospodarstvo, so jih v Habsburški monarhiji v naslednjih epidemijah opustili.
Pandemija španske gripe, ki je ves svet prizadela v letih 1918–1920 in je zaradi nje umrlo skoraj 5 odstotkov prebivalstva – med 50 in 100 milijoni ljudi, v kolektivnem spominu živi kot ena od najhujših bolezni, ki so kadarkoli prizadele človeštvo.
V različnih sodobnih zapisih se pogosto pojavlja kot metafora za umiranje in za katastrofo, ki je zdesetkala človeško populacijo in ki je terjala več življenj kot prva svetovna vojna. Vendar pa lahko to v splošnem široko poznano pandemijo, presenetljivo, v zgodovinopisju označimo za »slona v sobi«, ki ga dolgo nihče ni opazil. S špansko gripo so se zgodovinarji po svetu resno začeli ukvarjati šele leta 1998.
Skozi oddajo nas vodi zgodovinarka dr. Katarina Keber, raziskovalka zgodovine socialne medicine z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU.
Scenaristka oddaje je Tatjana Markošek, režiser, Franc Arko.

Z Boštjanom Gorencem - Pižamo smo se v okolju Trnovske cerkve pogovorili o tem, ali je blasfemično hoditi po Prešernovih verzih na Čopovi ulici in kako na to gleda kot avtor vulgarizacije klasikov. Obenem smo se vprašali, kako danes razumemo slovenske klasike: kot resnobneže ali kot nekoga, ki mu dovolimo, da stisne kakšen tvit? Zatem smo se na Wolfovi ulici pod oknom Primičeve Julije srečali s psihoterapevtko dr. Veroniko Podgoršek, s katero smo se pogovarjali o tematiki in pomenu neuslišane ljubezni. Skozi oddajo smo spremljali iskrive izjave slovenskih kulturnikov o tem, kaj jim pomeni Prešeren.

Zam je iznašla zelo zmogljive sesalnike, ki pa se izmaknejo nadzoru in po mestu posesajo vso barvo. Zoja, Feliks in Zmedi se morajo naučiti mešati barve in vrniti mestu staro podobo.

Mandi in Pipi najdeta želvo, ki se je zapletla v plastično vrečko. Rešita jo in zaplavata v morje, da bi ji poiskala kaj hrane. Toda v morju je vse polno plastičnih vrečk. Le kaj lahko ukreneta?

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Jubilejni, trideseti koncert Slovenske karitas Klic dobrote si boste lahko ogledali v sredo, 25. novembra, ob 20.05 v neposrednem prenosu iz Studia 1 RTV Slovenija. Na dobrodelni prireditvi, s katero se pod geslom »Slišim te« zbira pomoč za družine v stiski, bodo nastopili Alenka Godec, Simona Vodopivec Franko, Damjana Golavšek, Nuška Drašček in Gašper Rifelj, vodila pa jo bosta Bernarda Žarn in Jure Sešek.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Nocoj v Kulturi o kulturnih dogodkih, ki so jih v času zaprtja pripravili v Layerjevi hiši in Prešernovem gledališču v Kranju. Na spletnem dogodku Slovenskega knjižnega sejma so danes govorili o založništvu v času korone pri nas in v Evropi. Predstavljamo knjigo Valovanja etnologinje Inje Smerdel, ki je izšla pri založbi Didakta, v Zavodu sv. Stanislava pa smo si ogledali razstavo slikarja Janka Orača.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

O Vladu Kreslinu lahko pišemo resne in manj resne študije, snemamo najrazličnejše oddaje ali dokumentarne filme, vendar nikoli ne bomo mogli docela zaobjeti njegovih karakternih posebnosti. Kreslin je namreč tako enkraten, da nam ga zavidajo celo Hrvati. Njegovo popotovanje iz rodne prekmurske grude v rock and roll in kasnejša umetniška vrnitev v toplino domačega ognjišča sta v slovenskem prostoru porodila svojstven fenomen v popularni glasbi, ki je segel tudi onkraj naših meja. Srce mladostnega upornika se je na neki točki namreč zmehčalo ter se oplemenitilo z vonjem po domači zemlji. Sad tega je muzika, odprta in na prepihu, dovzetna za vse novotarije, vendar istočasno zavezana koreninam. Vlado Kreslin nas je namreč v več kot polstoletni karieri prepričal, da gre za eno in isto pesem, ki jo pojemo na neprešteto načinov.

Pred epidemijo novega koronavirusa, ki jo doživljamo letos, je naše kraje prizadelo kar nekaj večjih pojavov bolezni, ki so med prebivalstvom zahtevale velik davek.
V oddaji predstavimo tri največje in najbolj smrtonosne – kugo, kolero in špansko gripo.
Sredi 14. stoletja je po Evropi kosila smrtonosna epidemija kuge, do sedaj najbolj nalezljiva bolezen, ki je bila usodna za tretjino tedanjega prebivalstva, korenito pa je spremenila tudi tok evropske zgodovine...
Nihče ni bil varen pred njo - ne cerkveni dostojanstveniki, ne kralji in kraljice, ne meščani ne siromaki in ne otroci.
Učenjaki so za strašno epidemijo videli več razlogov: posebno postavitev planetov, pokvarjen zrak zaradi gnilobe, slabega in nezdravega vremena in stoječih voda; po drugih razlagah naj bi kugo s pomočjo hudiča širile čarovnice, najbolj pa se je uveljavila razlaga, da je bolezen šiba božja kot kazen in opomin, naj se ljudje spreobrnejo.
Danes kugo občasno zasledimo v Aziji, delih Afrike in Amerike, v Evropi pa ne več. Za zdravljenje uporabljajo antibiotike, obstaja pa tudi cepivo.

Kolera je zelo kužna infekcijska bolezen, pri kateri je vir okužbe ponavadi onesnažena voda in je v Evropo prišla iz Indije v prvi polovici 19. stoletja predvsem zaradi povečanja prometa in trgovskih stikov. Na Kranjsko so jo predvsem zanesle vojaške čete, ki so prehajale čez to ozemlje Sprva so za preprečevanje širjenja okužb še zapirali meje, vendar pa, ker se je to izkazalo za preveč radikalno zaščitno sredstvo, ki je bilo neučinkovito in drago, hkrati pa je uničevalno delovalo na lokalno gospodarstvo, so jih v Habsburški monarhiji v naslednjih epidemijah opustili.
Pandemija španske gripe, ki je ves svet prizadela v letih 1918–1920 in je zaradi nje umrlo skoraj 5 odstotkov prebivalstva – med 50 in 100 milijoni ljudi, v kolektivnem spominu živi kot ena od najhujših bolezni, ki so kadarkoli prizadele človeštvo.
V različnih sodobnih zapisih se pogosto pojavlja kot metafora za umiranje in za katastrofo, ki je zdesetkala človeško populacijo in ki je terjala več življenj kot prva svetovna vojna. Vendar pa lahko to v splošnem široko poznano pandemijo, presenetljivo, v zgodovinopisju označimo za »slona v sobi«, ki ga dolgo nihče ni opazil. S špansko gripo so se zgodovinarji po svetu resno začeli ukvarjati šele leta 1998.
Skozi oddajo nas vodi zgodovinarka dr. Katarina Keber, raziskovalka zgodovine socialne medicine z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU.
Scenaristka oddaje je Tatjana Markošek, režiser, Franc Arko.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.