UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. V ponedeljkovi oddaji vas pozdravimo z aktualnimi novicami in preverimo, zakaj trenutno vsi veljavni ukrepi ne delujejo tako, kot bi si želeli? Z nami bo vodja strokovne skupine za covid-19 dr. Bojana Beović, ki bo na voljo tudi za vaša vprašanja. Svetovali vam bomo, kaj prinašajo spremembe stanovanjskega zakona, kaj to v praksi pomeni za neprofitna najemna stanovanja? Drugo uro oddaje posvečamo zdravju, tokrat bo ponovno z nami dr. Štrukelj, ki bo pripravil recept za sirup proti suhemu kašlju. Nekaj predlogov za branje vam bomo podali v našem bralnem kotičku, kjer gostimo igralko Vesno Jevnikar. V Žajfnici pa se bomo spraševali, ali vaši otroci pred zasloni preživijo več kot 2 uri na dan? Kako se spopadate z najstniško zasvojenostjo od elektronskih naprav? Zanimalo nas bo tudi vaše mnenje. Jutra z nami so zmeraj lepša!

Ko se začne nek posnetek, fotografija, ali samo stavek po svetovnem spletu širiti z neverjetno hitrostjo, nenadzorovano in sam od sebe, pravimo, da je ta postal viralen. To se lahko zgodi povsem po naključju, lahko pa za viralno vsebino stoji veliko dela, znanja in denarja. Zmagovalno formulo, ki bi nas izstrelila med spletne zvezde, iščemo v oddaji Na kratko. Pri tem nam pomagajo Klemen Slakonja, Nik Škrlec, Dan Podjed in Matej Špehar.

Papeški svet za pospeševanje edinosti kristjanov je o ekumenskem sodelovanju izdal nov dokument.

Pred 60-imi leti je papež Janez XXIII. ustanovil Papeški svet za pospeševanje edinosti kristjanov. Decembra lani je izšel dokument o ekumenskem delovanju Katoliške cerkve z naslovom Škof in edinost kristjanov. K čemu dokument spodbuja škofe Katoliške cerkve in v čem je izziv za škofe Evangeličanske cerkve? Od 18. do 25. januarja bo teden molitve za edinost kristjanov z vodilom »Ostanite v moji ljubezni – obrodili boste obilo sadu«. Kako škofa obeh cerkva pri nas ocenjujeta korake na poti k edinosti?
Leta 1584 je Adam Bohorič napisal prvo slovensko slovnico Zimske urice proste. V njej je poudaril pomen slovenskega jezika in rodu. Akademika Emiljana Cevca, ki se je rodil pred sto leti, pa so srednjeveške freske tako prevzele, da je leta 1966 izdelal svoje jaslice. Danes jih hrani Muzej krščanstva v Stični. Pater Janez Šamperl pa je ob 40. letnici duhovništva izdal tretjo knjigo o angelih, v spomin prijateljem, ki so ga v teh letih spremljali na poti.

Ana v šoku zaradi dogodkov prejšnjega večera, saj ji ni jasno, kako je do njih sploh lahko prišlo. Gaber išče svojega očeta Jako glede poslovnih zadev, vendar se mu ta ne javlja na telefon. Jaka in dr. Boštjan v marini srečata ornitologa Tomota. Piksi iz ljubezni do umetnosti pozira Penzlu, ko pride na obisk Nika.

Drugi del serije popelje v raznoliko in z rudo in redkimi minerali bogato podzemlje Pece. Mežiški rudnik šteje več kot 330 let rudarjenja svinčevo-cinkovega rudnega bogastva, ki je močno zaznamovalo kraje, ljudi in naravo. Po zaprtju rudnika so deli rudišča postali zanimivi kot geološka in tehnološka in kulturna dediščina. S pestro geološko zgodovino in mineralnim bogastvom privablja obiskovalce, ki so željni doživetij in vedenja o skrivnostih podzemlja, in to jih ne razočara! Presenečenje pa je tudi nekdanji rudnik premoga na Lešah – danes skoraj neznan, v času delovanja pa največji premogovnik v Sloveniji. Nad njim kraljuje Uršlja gora – botanični rezervat.

Gost oddaje Intervju bo novinar Boštjan Videmšek, dolgoletni poročevalec s svetovnih kriznih žarišč za časopis Delo in tudi za številne svetovne časopise. V zadnjih letih vse več raziskovalne pozornosti namenja pisanju o podnebni krizi, ki je po njegovih besedah velika, celostna, vseobsegajoča vojna človeštva proti človeštvu. V svoji knjigi Plan B, ki je decembra postala slovenska knjiga leta, išče odgovor na vprašanje, ali je stopnjevanje podnebne krize še mogoče ustaviti. Knjiga vzbuja upanje, ki ga človeštvo še kako potrebuje. Z Boštjanom Videmškom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Ključ odklene skrbno varovano skrivnost nesrečnega zdravnika.
Odkrita Pandorina skrinjica pa med sosedi sproži učinek domin in na plano ena za drugo pridejo skrivnosti ostalih stanovalcev. Izkaže se, da sta blišč in uglajenost zgolj fasada, za katero se skrivajo temne plasti človeške narave. Na videz nepovezano izginotje enega izmed sosedov pripelje inšpektorja Vrenka do morilca.

Istrska jezikovna zapuščina je zelo obsežna, o čemer pričajo tudi njene pestre narečne različice. Pravljica je v istrobeneščini »štorja«, je »fjaba« in je »prauca«. Istrska dialektologinja, izredna profesorica na Univerzi na Primorskem, dr. Suzana Todorović, že desetletja raziskuje, kje »štorja« preide v »fjabo« in kje »fjaba« v »prauco«. Izsledki njenih raziskav so zajeti v številnih znanstvenih monografijah, pa tudi v izčrpnem dvojezičnem Istrobeneškem jezikovnem atlasu severozahodne Istre. V tokratni oddaji se bomo z dr. Suzano Todorović sprehodili po njeni univerzitetni poti, prodornem raziskovalnem delu in istrski narečni zapuščini.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

5. januarja se je tudi na Koroškem začelo cepljenje proti covidu-19, najprej v domovih za ostarele. Za televizijsko oddajo smo se pozanimali, kaj o cepljenju menijo zdravstveni strokovnjaki in kakšen je odnos do cepiva med prebivalstvom.
Matevž Grilc bo prejel 42. Tischlerjevo nagrado za življenjsko delo na narodnopolitičnem področju in zavzemanje za samostojno politično gibanje med koroškimi Slovenci. Nagrado podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev kot najvišje priznanje obeh organizacij. Slavnostna podelitev je zaradi pandemije preložena in bo, ko jo bodo v neokrnjeni obliki dopuščali ukrepi za zajezitev koronavirusa.
Biatlonka Dunja Zdouc iz športnega društva DSG Sele je trenutno v najboljši formi, odkar tekmuje v svetovnem pokalu. Na vseh letošnjih nastopih se je 27-letna Radišanka uvrstila med najboljših 40 tekmovalk. Za Liso Hauser je Dunja Zdouc številka dve v avstrijski ekipi.
Ribniška suha roba je leta 2017 vzbudila zanimanje urednika oddaje, ki se je ustavil pri sosedih. V 1492., letu odkritja Amerike, se s cesarskim patentom Friderika III. trgovanje s suho robo močno razmahne.
http://slovenci.orf.at

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Brez znamenitega komendskega župnika in upravitelja posesti malteškega viteškega reda Petra Pavla Glavarja ne bi bilo cerkve sv. Ane, saj jo je dal zgraditi v spomin na svojo neznano mater. Baročna cerkev je eden naših največjih kulturnih spomenikov, k njej pa so se nekdaj zgrinjali romarji. Danes je slavna božja pot v Tunjicah pozabljena, v strokovnih knjigah pa je njen spomin ohranil domačin France Stele, ki je bil umetnostni zgodovinar in utemeljitelj spomeniškega varstva na Slovenskem.

Pepa in Jure pomagata babi in dediju pujsu pospravljati podstrešje. Ne morejo se odločiti, kaj naj zavržejo in kaj obdržijo. Pepa najde star gramofon in nekaj zabavnih plošč.

Mavricij za nekaj dni odide na počitnice in Nejko ostane sam doma. Brez družbe se kmalu začne dolgočasiti. Odloči se, da bo poiskal začasnega sostanovalca. Poskusi z Vegijem, Žužo, Čekanom in Švigi, vendar z nikomer ne zdrži prav dolgo. Ko se Mavricij vrne domov, ker je pomotoma odnesel Nejkovo budilko, misli, da ga je Nejko nadomestil z drugimi prijatelji.

Gašper ima rojstni dan. Simon odkrije, kam je mamica skrila darilo zanj, a skrivnosti ne sme izdati, Gašper pa je strašno radoveden. Ve, da se darilo skriva nekje v hiši. Vse kotičke pretakne. Simon zasluti nevarnost in ga skrije na varno. Kar pa preseneti mamico, ki ne najde darila in jo zaskrbi, da je izginilo.

Tjulenj sodi na soočenju dveh orjaških tekmovalcev na tatamiju.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Epidemija duševnih težav. Pozdravi s Tenerifa. Pravljična, a prazna. Hiša Mandrova. Razkol po ameriško.

Nocoj o napetem notranjepolitičnem tednu, ki je pred nami, kako se bo odvila usoda konstruktivne nezaupnice in kaj to pomeni za prihodnost vladnih in opozicijskih strank.
V prispevku o potrebi po regulaciji svobode govora na spletu.
V oddaji še o tem, zakaj z zaprtimi dejavnosti ne izgubljajo samo podjetniki in zakaj izguba ne bo samo ekonomska.
Ob koncu pa z gostjo dr. Anico Mikuš Kos v studiu še o tem, kako bo pandemija vplivala na spremembe posameznikov in celotne družbe.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Čeprav so v Franciji še zaostrili ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa, je Rodinov muzej za obiskovalce odprl vrt z Rodinovimi deli. Predstavili bomo tudi delovanje ameriškega umetnika Jeffa Koonsa med epidemijo in nove knjižne izdaje LUD Literature ter desetletje delovanja Federacije, zavoda za sodobno plesno in performativno umetnost.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Poezija Braneta Senegačnika se ne pridružuje prevladujočemu toku sodobnih pesniških glasov, zato je s svojo duhovno globino in klasično estetiko toliko dragocenejša. Pesnik bo v oddaji spregovoril o svoji sedmi pesniški zbirki z naslovom Pogovori z nikomer, v kateri se dotika presežnih, metafizičnih razsežnosti bivanja. Izrazito avtorski rokopis prinaša tudi poezija Anje Golob. O njeni izjemnosti govorita kar dve Jenkovi nagradi, o prelomnih učinkih, ki jih pesnica s svojo držo prinaša v naš literarni prostor, pa njena zelo obiskana javna branja in celo razprodani ponatisi posameznih zbirk. Pesnica je svojo četrto pesniško zbirko naslovila kar s celo pesmijo in v njej z natančno, izčiščeno govorico združila intimo in družbeni angažma. Z osredotočenostjo na detajl in s pozornim opazovanjem duševnih in telesnih reakcij svojih junakov se v svojih kratkih zgodbah ukvarja Ivan Antić – eden vidnejših srbskih prozaistov mlajše generacije. Po odmevni knjigi kratke proze Tonus so zdaj tu Membrane, membrane, njegovo drugo delo, ki ga je v slovenščino odlično prevedla Sonja Polanc.

Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Režiserka: Petra Hauc

Mojstrovino, zbirko Pesmi in plesi o smrti, je ruski skladatelj Modest Musorgski napisal za bariton in klavir, orkestrirali pa so jo kar trije ruski skladatelji. Eden izmed njih je bil Dmitrij Šostakovič. Njegovo priredbo bo kot solist predstavil slovenski baritonist Jože Vidic. V treh priredbah, ki jih je ustvaril avtor sam, je zaživela tudi klavirska suita z naslovom In a Nutshell avstralsko-ameriškega skladatelja Percyja Graingerja. Orkestrska različica je bila na tem koncertu v Sloveniji izvedena prvič.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.