Nocoj v Kulturi o dveh knjigah; Rapsodija za gledališče Alaina Badioua in Raztrgajmo Nebo Paola Giordana, predstavili vam bomo tudi novo Diorjevo kolekcijo predstavljeno na Fashion weeku v Parizu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Frederik rad peče. S prijateljico Milo želita speči slastno jabolčno pito. Okusna jabolka so z domačega vrta in tudi preostale sestavine se že tehtajo , merijo, gnetejo … mmm, diši! Pri vseh piškavih lešnikih, če le ne bi začelo deževati, Frederik in Mila namreč pito pripravljata kar na travniku. Ali se bosta znašla? In kaj vse nepredvidenega se bo še zgodilo? Bosta na koncu le okusila slastne grižljaje njune pite?
Lojzek in Pika se odpravljata na križarjenje po morju. Po nesreči jima v vodo pade zemljevid in skrbi ju, kako se bosta zdaj znašla. Lojzek zato nariše kita, da bi jima kazal pot, ta pa samo prepeva svoje pesmi …
Baron Jelen odkrije star tiskarski stroj in prijatelji se odločijo, da bodo začeli izdajati časopis. Lili bo fotografinja, Brin pa novinar – le da se bikcu zdi, da nikjer ni prave zgodbe. Toda v lovu za novicami sam pomaga prijateljem.
Ava, Riko in Teo se z balonom na vroči zrak odpravijo na popotovanje v Afriko. Osupli so nad vsemi mogočimi čudesi, ki jih vidijo na poti, dokler ne dospejo do Avine družine, ki jih toplo pozdravi.
Kalimero in prijatelji odkrijejo star filmski posnetek, na katerem so DoVinči in njegovi izumi. Film se strga, zato ga Valentinček odnese v kino, da bi ga zlepil. Tam po nesreči zameša filmske kolute. Ojoj, filmska predstava gospoda Pevca se bo vsak hip začela!
Rozi najde kapetanovo zapestnico, toda kdo naj postane kapetan ekipe? Kužki se odločijo, da se bodo pomerili na poligonu, toda največje prepreke ne bodo premagali, če bo vsak mislil le nase.
Z kot Zofka je nova oddaja, ki jo bodo predšolski otroci ob sobotnih jutrih lahko spremljali v živo. Izmenjaje jo bodo vodili Nejko Smejko, Anka in Gaki v družbi navihanih Zane, Larsa in Karle. Sestavljali bodo besede in reševali besedne uganke, pri čemer bodo lahko sodelovali tudi gledalci. Spoznavali bodo poklice in izvedeli, čemu so namenjeni nekateri predmeti. Otroci zunaj studia bodo predstavljali živali in se oglašali iz delovnega kotička. Tudi hudomušnih pesmi ne bo manjkalo. Vse to pa bo tiho in mirno opazovala zofa Zofka …
Kaj je pošteno? Evren predvsem ve, kaj ni pošteno: hoditi mora na plavanje, čeprav plavati že zna! Krtku Črtku pa se ne zdi pošteno, da bi sam nosil smeti iz krtine. Morda bo zagato rešil zelo prepričljiv prodajalec Lovro, ki je ravno odprl trgovino z imenom »Smetka«. Najbrž ni težko uganiti, kaj prodaja v njej?
Ko se zjutraj vsi odpravijo od doma, Buck ostane sam. Čas si krajša s televizijo, ki je prava zakladnica idej, kaj početi, če ti je dolgčas. Elias skrivaj fotografira Mono, da bi jo po fotografiji narisal, pri tem pa ga zaloti Dylan. Mona ni prav nič jezna, ko izve, čemu Elias potrebuje fotografijo, mu je celo pripravljena pozirati.
Monin portret, ki ga je narisal Eli, je izginil iz njegove omarice. Takoj posumi, da mu ga je ukradel Dylan, zato zahteva, naj mu pokaže nahrbtnik. In ob najbolj neprimernem trenutku se na hodniku znajde učitelj. Buck pomaga Lauri ujeti miš, za katero ta trdi, da je zverina.
Nika in Nik imata po novem Sobotni krompir! V svojo družbo vabita zanimive znane in manj znane goste, lotita se zabavnih in kdaj pa kdaj tudi resnih tem, mlade spodbujata k ustvarjanju in raziskovanju, drug drugega še naprej izzivata z novimi izzivi, preverjata, kaj mladi počnejo ob sobotah in kakšno je bilo otroštvo popularnih …
V petnajsti oddaji za enakovredno tekmovanje poskrbijo Urban, Lenart in Jaša iz OŠ Gustava Šiliha Velenje (rumeni) ter Karmen, Lana in Gal iz OŠ Otočec (vijolični). Igralne karte, Luka Dončić in manjkajoči matematični znaki so zanje kot za šalo. Prav tako se dobro spoznajo na optična vlakna in geografijo, malo manj pa na razdalje do zvezd. In če je vijoličnim bliže filmska glasba, imajo rumeni zagotovo hitrejše prste. Komu v drugi krog pomagata Brihtolin in domač paradižnik, pa v Malih sivih celicah.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe.
V Infodromu smo na Osnovni šoli doktorja Ivana Korošca Borovnica v torek spremljali tretješolce, ki so se po treh mesecih ponovno srečali z učitelji in sošolci. V rubriki Podrobno pod lupo smo razložili, kaj je to angleška različica novega koronavirusa, otroški poročevalec Rok pa je raziskal, kako sledilnik za covid-19 iz množice podatkov razbere, kaj se dogaja z novim koronavirusom. V Infogromu smo se z učenci OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana pogovarjali o Wikipediji, ki praznuje 20 let, v Spletkah pa je Mateja pripravila poseben športni izziv.
Vsak je kdaj zaspan, nekateri iz druščine Charlieja Browna pa še prav posebej. Ena izmed njih je Sally, ki drema kar čakajoč na šolski avtobus, da Peppermint Patty, ki venomer spi v šolski klopi, sploh ne omenjamo.
Stanley je spet na svobodi. Zdaj potrebuje le še alibi za čas, ko sta se pred šolo pojavili nindži. Njegova bivša žena je pripravljena pričati, da je bil takrat z njo. Joaquim sumi, da je skrivnostna nindža Farah, zato njeno ime vnese v spletni brskalnik in ugotovi, da ima hčerko, za katero Hunter ni vedela.
V Tarči o delitvi denarja nevladnim organizacijam, ki je zadnje dni še bolj razdelila politike. Podrobno smo pregledali zadnji razpis, ki je sprožil burne odzive. Kdo vse je dobil denar, kakšne dejavnosti je ponudil? Je financiranje nevladnih organizacij povezano s tem, kdo je na oblasti?
V zadnji januarski oddaji bomo obiskali občino Šalovci, v kateri živi 27 Romov. Pogledali smo, kako uspešno sobivajo s preostalimi občani. Prinašamo še novice za vse upravičence do socialnih prejemkov. Po skoraj štirih letih se končuje projekt knjižnice igrač, ki je pri nas zaživel v Grosupljem in Murski Soboti. Zavili bomo še v Madrid, kjer je nedavni snežni metež osvetlil slabe bivanjske razmere romskega prebivalstva. Čaka vas tudi nova rubrika romskega jezika.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Predstavljamo saarloosovega ovčjaka, prav posebno pasmo, ki je nastala s križanjem nemškega ovčarja in evropskega volka. Delimo zgodbo o prijateljstvu med Nušo in njenim konjem Fritzem. Vabimo k opazovanju ptic, v okviru akcije »Ptice okoli nas«. Svetujemo katera hrana in kakšne krmilnice so primerne za hranjenje prostoživečih ptic. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
Zakaj se ljudje na okužbo z virusom tako različno odzovemo? Zakaj pri otrocih, ki so preboleli covid-19, čez čas lahko pride do zapletov? Kako bo nov sev vplival na epidemijo? Odgovore bo podal prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.
Narava je živ sistem, v katerem poteka nenehen proces kroženja snovi in energije. Ljudje pa smo ubrali svojo pot. Vzamemo, uporabimo in zavržemo. Pri tem izčrpavamo naravne vire in hkrati proizvajamo velikanske količine odpadkov, ki so neredko celo strupeni. Naša dejanja imajo dolgoročne in marsikje tudi že nepopravljive posledice. Morda še ni prepozno, a morali bomo spremeniti vedenje in se vrniti k tistemu, česar nas uči narava. Prehod v krožni gospodarski sistem danes ni več izbira, ampak nuja. Kaj je krožno gospodarstvo, kako in kje se ga lotiti – na kratko v oddaji Na kratko.
Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu in Slovenci nismo pri tem nobena izjema. V Sloveniji vsako leto možganska kap prizadene okoli 4000 oseb, srčni infarkt pa približno 5000. Spregovorili bomo o opozorilnih znakih GROM, s katerimi si pomagate prepoznati možgansko kap. Kar 70 odstotkov srčnih zastojev se zgodi v domačem okolju, 55 odstotkov pred pričami, ki bi lahko ukrepale, a nemalokrat, zaradi žalosti, stresa in bolečine, ne morejo narediti nič drugega kot poklicati na pomoč. Vendar je ključno, da osebo takoj začnete oživljati, sicer se verjetnost, da bo človek s srčnim zastojem preživel, vsako minuto zmanjša za deset odstotkov. S takojšnjo masažo srca pomagamo, da srce doseže vsaj od 30 do 40 odstotkov normalnega iztisa; tako zagotovi kisik, glukozo, hranila, ki jih možgani sicer ne bi dobili, posledice pa bi bile nepopravljive.
Tridelna dokumentarna serija v prepletu antropologije, znanosti in zgodovine raziskuje nastanek in razvoj družbenih omrežij ter njihov vpliv na naša življenja.
3. del: Vojna v svetu omrežij
Tretji del serije se posveča vprašanju, ali bo naslednja svetovna vojna v resnici hladna vojna s kitajskimi omrežji. Velika kitajska tehnološka podjetja so v zadnjih letih ne le dohitela ameriške tekmece, ampak jih v mnogočem že prekašajo. Toda medtem ko je na zahodu državni nadzor družbenih omrežij nekaj nezaslišanega, je na Kitajskem povsem sprejemljiv. Tako deluje na primer sistem merjenja družbenega ugleda, ki kitajskim državljanom prišteva in odšteva točke glede na njihovo vedênje, kršitelje predpisov pa javno sramoti. Videli bomo tudi, kako so se ruski uporabniki družbenih omrežij vmešali v ameriško predsedniško kampanjo leta 2016 in kako so morali ameriški vojaki v Iraku prilagoditi taktiko omrežno organiziranim nasprotnikom.
Slikovita železniška proga, ki povezuje obronke Karnijskih Alp s Furlansko nižino ima bogato zgodovino.
Leta 2012 je zemeljski plaz progo močno poškodoval, od lanskega leta pa je odsek proge na relaciji Humin-Sacile saniran in ponovno odprt.
Harald Oberlechner iz Pustertala na Južnem Tirolskem, pozimi dela na bližnjem smučišču, poleti pa živi odmaknjeno življenje Indijanca v vasi s šotori in lesenimi kolibami, ki jih je postavil sam.
Sophia Tegel iz Thannhausna je mojstrica nenavadne, več stoletij stare obrti nagačevanja, prepariranja in reprodukcije živali.
Madžar Gábor Kálmán v svoji skromni delavnici izdeluje izvirne krušne peči, ki jih lahko pripelje kamorkoli.
Na prostem tudi pozimi, če snežna odeja ni predebela, najdemo kakšno zel, ki jo lahko dodamo v hranljiv avokadov namaz. Tako sta storila Sebastjan Lipar in Sonja Potnik. Pripravila sta namaz za malico s številnimi vrtnimi rastlinami.
Uporaba kakovostnega lesnega pepela na vrtu je priporočljiva, če se držimo majhnih količin. Kdaj in koliko lesnega pepela smemo uporabljati, svetuje Martin Veselko.
Mikrozelenjavo vzgojimo od enega do dveh tednov. Za gojenje so primerne vse vrtnine, le razhudnike odsvetujejo, ker vsebujejo alkaloide. V rubriki Z Gaio na obisku je postopek gojenja podrobno razložila Barbara Podlogar.
Ob koncu pa še girlanda s plodovi za večje ptice, ki jo je naredil Sebastjan Lipar.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Slovenska avtorska oddaja, ki odpira vrata v hiše in stanovanja, slikovite vrtove, razkriva objekte, ki so zanimivi zaradi svoje domiselne zasnove.
Tik nad Novim mestom stoji drzno zasnovana montažna lesena hiša za mlado družino. Lahkotno je usidrana v blago padajočo parcelo, njena igriva notranjost pa se sproščeno spogleduje s skrbno zasnovanim vrtom.
V prejšnji oddaji smo predstavili nepozabni rožni vrt naše strokovnjakinje za vrtnice Brede Čopi. Vrt obdaja domačijo v Ocizli na robu Krasa. Tokrat pa bomo vstopili v to obnovljeno kamnito hišo, namenjeno preživljanju prostega časa gospe Čopi in njene sestrične, ki je lastnica posesti in živi v Avstraliji. Hišo je opremila lastnica, ki tudi sicer dela kot opremljevalka interijerov.
Vsak konec tedna se za okroglo mizo zberejo štiri dame, vsaka s svojim izrazitim karakterjem, in na poljuden način komentirajo aktualna dogajanja z najrazličnejših področij.
Da je vse skupaj še bolj zanimivo, v svojo družbo vsak teden povabijo tudi posebnega gosta. Z njimi se boste lahko strinjali ali pa ne, vsaka ima pač svoje mnenje.
Čigava beseda bo Zadnja beseda?
Muha Viola odkrije kip. So bili taki prvi prebivalci vrta? Slikar Matko jo prizemlji: to je vrtni palček in za nameček še zelo grd. Toda Viola ga vzljubi in išče pravo mesto zanj. Palček bo ostal na vrtu in ga varoval.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Pandemija covida 19 je pokazala, da je evropska solidarnost le prazna beseda, ko zavlada nacionalna sebičnost; da je Evropska komisija brez moči, če države članice ukrepajo vsaka po svoje. In vendar je Bruselj dežurni krivec, ko posamezne vlade ne najdejo rešitve za razmere v svoji državi. Pa je res glavni krivec? Kaj je in česa ni v boju s pandemijo in njenimi posledicami naredil Bruselj? V Sobotnem Dnevnikovem izboru.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič.
Joker je počaščen, da bo v novi oddaji gostil Tino Mahkota iz Ljubljane, hčer Marjane Deržaj in Anteja Mahkote. Tina je literarna prevajalka in profesorica angleškega jezika ter primerjalne književnosti, lahko se pohvali z bibliografijo, ki obsega več kot 180 prevodov. Med njimi najdemo tudi številne gledališke uprizoritve. Prosti čas posveča svoji psički in seveda hčerki, ki jo je na kviz tudi prijavila. Na poti do 20.000 evrov ji bo pomagal prijatelj, doktor farmacije, Matjaž Ravnikar.
Kaj dogaja sezono začenja udarno. Otroci gredo končno v šole, Janša je končno čestital Bidnu, Slovenci pa bomo menda končno dobili svoj sev virusa, vsaj tako trdi naš novi strokovnjak Miran s šanka. Videli bomo, kako smuča Luka Lah in kako bi bila videti serija Inšpektor Vrenko v vseh slovenskih narečjih. V goste prihaja izjemni igralec Jurij Drevenšek, na Mali terasi pa Shot Design.
Kevin se v bolnišnici bori za življenje, Jason je ves čas ob njem, Emma pa se trudi dokazati, da je nedolžen. Greenwoodova ji pomaga iz ZDA v upanju, da je odkrila kakšen nov dokaz, ki bi potrdil, da Kevin ni kriv, a to, kar je izvedela Emma, se ji ne zdi dovolj. Z Emmo obiščeta Lindine starše in strica, in hočeta, da pojasni, kakšna je bila njegova vloga v dogajanju v oporišču leta 2003. Emma sumi, da se zadaj skriva veliko več in da so vpleteni pomembni ljudje, ki so zvalili krivdo za umor na Kevina.
FEARLESS / Velika Britanija / 2017
scenarij: Patrick Harbinson
režija: Pete Travis
v glavnih vlogah: Helen MCrory, Jonathan Forbes, Sam Swainsbury, Rebecca Callard, Wunmi Mosaku, Robin Weigert, John Bishop, Jamie Bamber, Emma Hamilton, Michael Gambon
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Vznemirljiv, klavstrofobičen in nenavaden triler mojstra španskega žanrskega filma Álexa de la Iglesie, dodobra začinjen s črnim humorjem.
Običajno jutro v enem od priljubljenih madridskih lokalov. Nekaj ljudi zajtrkuje, drugi se že sproščajo ob prvem jutranjem kozarčku. Eden od rednih gostov zapusti lokal in stopi na ulico, takrat pa ga nekdo ustreli v glavo in moški na kraju umre. Drugega obiskovalca, ki takoj pohiti k žrtvi, doleti enaka usoda. Zakaj pred lokalom nenadoma ni več nikogar? Se strelec skriva na kakšni od okoliških streh ali pa je hladnokrvni morilec nemara celo eden od gostov lokala? Vsak navzoči bi lahko bil morilec ali pa naslednja naključna žrtev …
Originalni naslov: EL BAR
Leto produkcije: 2017
Država: koprodukcija
Žanr: triler
Režija: Álex de la Iglesia
Scenarij: Jorge Guerricaechevarría, Álex de la Iglesia
Igrajo: Blanca Suárez, Mario Casas, Carmen Machi
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Pandemija covida 19 je pokazala, da je evropska solidarnost le prazna beseda, ko zavlada nacionalna sebičnost; da je Evropska komisija brez moči, če države članice ukrepajo vsaka po svoje. In vendar je Bruselj dežurni krivec, ko posamezne vlade ne najdejo rešitve za razmere v svoji državi. Pa je res glavni krivec? Kaj je in česa ni v boju s pandemijo in njenimi posledicami naredil Bruselj? V Sobotnem Dnevnikovem izboru.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
