V nocojšnji Kulturi vam bomo na kratko predstavili novo koprodukcijo Drame SNG Maribor s Cankarjevim domom, dunajskim Burgteatrom in srbskim Jugoslovanskim dramskim teatrom, to je predstava To noč sem jo videl, ki v režiji Janeza Pipana nastaja po istoimenskem romanu Draga Jančarja. Na dan mladosti vas bomo peljali na koncert prepleta eksperimentalne elektronike, klubske igrivosti, melodičnih vložkov, družbene kritike samosvojih Warrego Valles. V Projektnem prostoru Muzeja za arhitekturo in oblikovanje pa se Nonument Group predstavlja z razstavo, ki so jo pomenljivo poimenovali: Razstava je na terenu. Avtorji se osredotočajo na vprašanje fenomena nonument, s čimer označujemo arhitekturo, spomenike, javne prostore in infrastrukturo, katerih pomen se je spremenil kot posledica družbenih ali političnih sprememb.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Jutrišnja sreda bo svetovalna, aktualna in modna! Ste že pripravljeni na poletje? Preverite trende kopalk v naši modni rubriki in v njej poiščite odgovore zase. Odvetnico Matejo Maček lahko vprašate vse o dedovanju, zdravnika pediatra pa zaskrbljeni starši lahko prosite za nasvet, kaj storiti, ko ima vaš otrok vročino. Se vidimo zjutraj!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Čas za vračilo denarja za potovanja, ki so jih turistične agencije lani odpovedale zaradi epidemije covida 19, se izteka. Bodo vsi potrošniki dobili denar nazaj? Država je sicer turističnim agencijam omogočila najem ugodnih posojil za poplačilo dolgov, a to agencijam, ki so šle v zadnjem letu v stečaj, ne pomaga, še manj pa njihovim strankam. Mnenja bosta soočila predstavnika Zveze potrošnikov Slovenije in Združenja turističnih agencij Slovenije. V oddaji pa tudi o trenutno veljavnih pogojih za vstop v bolj ali manj oddaljene države in tem, koliko turističnih bonov moramo še izkoristiti Slovenci ter kolikokrat so ponudniki ali pa potrošniki skušali z boni goljufati.
Antea močno pogreša Rajca, še posebej, ker se približuje njen rojstni dan. Zdravko je Živo ujel, kako s Tonetom prepevata uspavanke Ivanu Aleksandru. To dejstvo sproži splošne nemire v njunem zglednem zakonu. Izkaže se, da je čas ločitve prikladen za mala popravila v stanovanju.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
V oddaji o razmerjih moči in prihodnosti visečega parlamenta. Kako se je na epidemijo odzvalo pravo in kako policija, v prispevku. O dogajanju na Balkanu in nevarnosti spreminjanja meja dolgoletni visoki predstavnik za BiH, Valentin Inzko. V oddaji tudi o financiranju medijev in odpovedani razstavi v Bruslju.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Reka ne teče skozi
Medtem ko Maggie popravlja letalo, se pri njej oglasijo trije študentje in jo prosijo, da bi bila kraljica plesa. Eden se zagleda vanjo. Pri Ruth-Anne se oglasi Amy z davčnega urada. Takoj ko začneta pregledovati poslovne knjige, Amy opazi, da Ruth-Anne posluje precej nenavadno. Maurice pove Edu, da je med najbogatejšimi petimi Aljaščani tudi Indijanec Lester Haines. Maurice se takoj dobi z njim glede nakupa zemljišča. Joel s terena prosi Maggie, naj poišče njegov diktafon v letalu.
NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1994
scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr.
režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr.
v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo
V oddaji Osmi dan bomo predstavili reportažo dopisnika Janka Petrovca, ki se je odpravil po kulturnozgodovinskih poteh Danteja Alighierija. Slavnostno zaznamovanje 700. obletnice smrti pesnika in očeta italijanskega jezika se v Italiji bliža vrhuncu. V številnih mestih zaradi rahljanja epidemičnih ukrepov zdaj znova prirejajo dogodke, odpirajo muzeje in postavljajo razstave, ki sta jih navdihnila Dante in njegovo delo, zlasti versko-alegorični ep Božanska komedija. Med njimi so Firence, kjer se je Dante rodil; Forlì, kjer je našel eno prvih zatočišč v svojem dvajsetletnem izgnanstvu; in Ravena, kjer se je naposled ustavil in našel tudi večni počitek. Spremljali bomo začetek 8. Mednarodnega trienala umetnosti in okolja EKO 8, ki ga pripravlja Umetnostna galerija Maribor. EKO 8 bo potekal v prostorih nekdanje tekstilne tovarne Hutter/MTT v industrijski coni Melje v Mariboru. Posvečen bo vizualni umetnosti, ki komentira številne spremembe na svetovni ravni in ožje ter raziskuje, kako te vplivajo na okolje, v katerem živimo in od katerega smo odvisni. V studiu se bomo pogovarjali z umetniškim vodjem trienala Alessandrom Vincentellijem, ki je za razstavo z naslovom Pismo za prihodnost združil projekte tridesetih mednarodnih umetnikov. Znana je deseterica finalistov za desetnico, nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev in ki spodbuja otroško in mladinsko književnost. Ob tem se bomo vprašali, kakšna je kvalitetna mladinska literatura in kaj privablja mlade bralce. V ateljeju bomo obiskali kiparko in slikarko Anjo Kranjc. Na 9. festivalu likovnih umetnosti, ki je potekal v Kranju lansko leto, je dobila glavno nagrado. V prostorih Gorenjskega muzeja in v Mali galeriji likovnega društva Kranj so pripravili razstavo njenih del.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
- megkezdték a muravidéki magyar csúcsszervezet új épületének a felújítását;
- az étel, a víz és a szennyvíz digitális nyomon követéséről szóló projekt;
- kézműves műhely a méhek világnapja alkalmából Szentlászlón;
- a Bánffy-kehely restaurálása;
- Iskolapad: a gyermeki szorongás, akaratosság és agresszió leküzdésének a módszerei.
Vsebina oddaje:
- začetek obnove nove stavbe prekmurske madžarske krovne organizacije;
- projekt o digitalnem spremljanju hrane, vode in odpadne vode;
- rokodelske delavnice ob svetovnem dnevu čebel v Motvarjevcih;
- restavriranje Bánffyjevega keliha;
- rubrika Šolska klop: metode premagovanja otroške stiske, trme in agresije.
Smo že v finalu Malih sivih celic, kjer za napetost in vrsto preobratov poskrbijo Katarina, Zala in Aljaž iz OŠ Križe (rumeni) ter Tija, Matic in Lenart iz OŠ Center v Novem mestu (vijolični). Vse privlači blišč zlata, brez težav se zazibljejo v ritmih ladijskih melodij, prehodijo stopnice do četrtega nadstropja in vijugajo skozi možganski labirint. Tudi ugibanje je zanje logična stvar, malo manj pa črte na košarkarski žogi in Butalke. Hitri prsti lomijo jezike, Roza preseneti z Groharjevim sejalcem, Nikovo žongliranje pa povzroči potne roke. Za koga je zadnje vprašanje odločilno in kdo je zmagovalec sezone, pa v 31. oddaji.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Zakaj družba potrebuje znanost in kakšen je danes njen pomen, bodo vprašanja, na katera bodo odgovarjali prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor IJS-ja, prof. dr. Igor Muševič, vodja Odseka za fiziko trdne snovi IJS-ja, in dr. Kristina Žagar Soderžnik z Odseka za nanostrukturne materiale IJS-ja. Vsi trije so zaposleni na Institutu »Jožef Stefan«, ki je letos praznoval 70-letnico. Sogovornike poleg predanosti znanosti in raziskovalnemu delu druži tudi umetnost. Izvedeli bomo, zakaj so se odločili za delo na znanstvenem področju, kaj jim pomeni raziskovalno delo, kako je s financiranjem in tudi, kako uspešni smo pri povezovanju z gospodarstvom. Je vloga znanstvenikov tudi ta, da ogenj znanosti prenesejo prihodnjim rodovom?
Kosovel je umrl leta 1926, star 22 let. Do leta 1967 so v predalu čakali njegovi Integrali, preden so izšli s spremno besedo Antona Ocvirka. V pogovoru z literatom dr. Miklavžem Komeljem smo izvedeli, kaj pomeni ta dolgi molk. So se literarni zgodovinarji bali objaviti to poezijo? V pogovoru s profesorjem dr. Janezom Vrečkom smo se posvetili pesmi Kons 5, ki je sicer v berilih ni bilo, vendar smo jo v zadnjem času veliko slišali: "Gnoj je zlato ..." O finančnih aspektih Kosovelove poezije smo se pogovorili z nekdanjim ministrom za finance dr. Janezom Šušteršičem. Ta nam je pojasnil, ali lahko Kosovelove verze razumemo kot napoved zloma svetovnega gospodarsko-finančnega sistema v letu 1930.
Medo in Miša organizirata mednarodno medvedje zborovanje, zato se odločita, da bosta skuhala slavni golaž. Priprava jedi jima vzame veliko časa in zvečer se samo še zvalita v posteljo. Ponoči pa se zaradi skrbi, da medvedom golaž ne bo všeč, zbujata in ga skrivoma hodita pokušat. Zjutraj ugotovita, da je golaža zmanjkalo, medvedje pa se že zbirajo. Na srečo so tudi oni na poti pojedli vso hrano in zato niso lačni.
Pepa, Jure, oči in mami pujsa gledajo televizijsko oddajo Detektiv Krompirček. Tudi Pepa in Jure bi bila rada slavna detektiva. Oči pujs jima pripravi uganko ...
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Drama in romanca. Aurora, mlada in neukrotljiva žurerka, spozna Dariana, iranskega priseljenca. Oba sta po svoje obupana in razočarana. Darian beži pred smrtjo, Aurora beži pred ljubeznijo. Darian potrebuje finsko žensko, da jo poroči in tako ubeži vsem begunskim pastem, Aurora pa potrebuje ljubezen, da ubeži pred samo seboj. Čeprav tega še ne vesta, oba potrebujeta drug drugega, da bi končno enkrat nehala bežati.
AURORA / FIN / 2019
Režija: Miia Tervo / Scenarij: Miia Tervo / Igrajo: Mimosa Willamo, Amir Escandari, Oona Airola, Hannu-Pekka Björkman, Ria Kataja, Chike Ohanwe, Miitta Sorvali, Pamela Tola, Elá Yildirim, Julius Susimäki, Leena Mäenpää-Bentley, Salla Kozma, Minna Kivelä in drugi …
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Nocoj v Kulturi o Bienalu tekstilnih umetnosti BIEN 2021, ki poteka v Kranju, Radovljici in Škofja Loki, obiskali smo premiero v Mestnem gledališču Ptuj; Gajaš, brez maske in festival sodobne avtorske in etno glasbe Godibodi na Ljubljanskem gradu.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Ko se je maja leta 1994 prvič odpravil iz Ljubljane, je v spremni besedi k plošči To Hell and Back napačno zapisal ime naše prestolnice. Seveda si takrat niti približno ni predstavljal, da bo Lublijana slabo desetletje kasneje postala njegov, lahko rečemo, prvi dom. Chris Eckman je v dobesednem prevodu eck-man človek z roba, sicer pa žlahtni šestdesetletnik, ki je nekoč poveljeval skupini The Walkabouts, od blizu in od znotraj spremljal poslednjo revolucijo v popularni glasbi v Seattlu pred tridesetimi leti, na koncu pa sledil svojemu srcu in se ustalil v Ljubljani, kjer je ustanovil priznano založbo Glitterbeat.
Zakaj družba potrebuje znanost in kakšen je danes njen pomen, bodo vprašanja, na katera bodo odgovarjali prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor IJS-ja, prof. dr. Igor Muševič, vodja Odseka za fiziko trdne snovi IJS-ja, in dr. Kristina Žagar Soderžnik z Odseka za nanostrukturne materiale IJS-ja. Vsi trije so zaposleni na Institutu »Jožef Stefan«, ki je letos praznoval 70-letnico. Sogovornike poleg predanosti znanosti in raziskovalnemu delu druži tudi umetnost. Izvedeli bomo, zakaj so se odločili za delo na znanstvenem področju, kaj jim pomeni raziskovalno delo, kako je s financiranjem in tudi, kako uspešni smo pri povezovanju z gospodarstvom. Je vloga znanstvenikov tudi ta, da ogenj znanosti prenesejo prihodnjim rodovom?
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
