V Kulturi smo se pogovarjali z mednarodnimi gosti reggae festivala Overjam. Režiser Bojan Vuletić nam v kontroverzni TV seriji Družina razkriva zadnje tri dni pred aretacijo Slobodana Miloševića. Bili smo na koncertu mariborskega kantavtorja Petra Andreja in na razstavi mlade slikarke Neže Perovšek. Na koprskem festivalu Poletje z biseri je nastopila italijanska pevka Tosca, ena od zvezd festivala Sanremo.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Dobrodošli v poletnem jutru iz Kopra. Ponudili vam bomo veliko poletnih, morskih tem, aktualnega dogajanja, govorili bomo z zanimivimi ljudmi, telovadili, potovali po vsej Primorski, iz naše kuhinje pa bo zadišalo po lahkotnih sredozemskih dobrotah.

Šaban Kolari Bućo je kuhar in lastnik restavracije v Ulcinju. Pripoveduje o svojem poklicu in turistih, ki so pred vojno v Jugoslaviji drli na črnogorsko obalo. Sezona je včasih trajala veliko dlje in tudi narava je bila neokrnjena. Zdaj hoteli propadajo, breg Bojane pa kazi divja gradnja. Krsto Niklanović je lastnik družinske restavracije v Budvi. V zlatih časih je bilo toliko turistov, da je primanjkovalo sezonskih delavcev. Po krizi se stvari izboljšujejo, vendar Niklanovića najbolj moti neurbanizirana gradnja stolpnic okoli stare Budve. Ne Kolari ne Niklanović ne bi za nič na svetu zapustila svojega mesta.

Gino se iz Benetk odpravi proti dvema čudovitima italijanskima mestoma z bogato zgodovino. Ravena je znana po izjemnih mozaikih, ki so še po 1500 letih taki kot nekoč. Kar osem ravenskih stavb je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. V mestu še danes skrbijo, da izdelovanje mozaikov ne utone v pozabo. Iz Ravene se Gino odpravi v San Marino, najstarejšo državo na svetu. Njegov nastanek sega v 4. stoletje. Življenje se je do danes močno spremenilo, mestu pa je kljub temu uspelo ohraniti neodvisnost in bogato izročilo. Posebnost je tudi, da države ne vodi predsednik, temveč regenta, ki ju vsakih šest mesecev izvoli 60 svetnikov. Za konec nam Gino pokaže, kako lahko iz božičnega kruha hitro pripravimo okusno sladico.

Preteklost ni negibna, temveč se ves čas spreminja, iz roda v rod popravlja, dopolnjuje in prilagaja potrebam časa.
Vsaka generacija po svoje pretehtava preteklost in jo meri po sodobnih nazorih, da bi s tem po svoje oblikovala prihodnost. V procesu nenehnega tehtanja preteklosti in sedanjosti vlogo ikon skupnosti prevzemajo vedno nove in nove osebnosti; sijaj njihovih imen se nenehno spreminja, v spremenjenih okoliščinah tonejo v pozabo in spet vstajajo ... Tako se je od sredine devetnajstega stoletja dalje spreminjala tudi podoba dr. Janeza Bleiweisa, urednika Kmetijskih in rokodelskih novic, ki je v drugi polovici devetnajstega stoletja odigral vodilno vlogo v slovenskem narodnem gibanju.
V oddaji pretehtamo očitke, da je bil konzervativen, predstavimo, kako iskrivo je komuniciral z bralstvom Kmetijskih in rokodelskih novic, kako je bil zaslužen za uveljavljanje nekaterih besed, ki jih uporabljamo danes, kako je gledal na poezijo in kakšen odnos sta imela s Francetom Prešernom. Zakaj so ga imenovali in imeli za »očeta naroda« že za časa življenja, v čem je pomen njegovega narodno buditeljskega prizadevanja in v čem pomen njegovega truda za narodovo omiko? Po poti Bleiweisovega življenja in dela nas vodi etnolog in antropolog dr. Božidar Jezernik.
Scenaristka oddaje : Tatjana Markošek, režiser: Franc Arko.

Družina je dobila novo pohištvo z napako. Meta ukazuje mojstroma. Na obisk pride Jože in ugotovi, da je Meta njegova ljubezen iz mladosti. Jože povabi Meto ven in jo portretira v naravi, medtem pa Blaž in Polona hišo urejata po svoje. Na obisk pride Danin fant Anže, ki več pozornosti posveča Gorazdu kot njej. Polona hčerki priskoči na pomoč z nasvetom.

Duh japonske kulture je bil spočet v Kjotu, stari prestolnici, se skozi stoletja kalil in brusil ter ohranil vse do danes. Svetovno prepoznavna japonska kakovost izvira prav iz tega mesta. Dokumentarna serija predstavlja tradicije tega središča, stare obrti in mojstre, pa tudi nova znanja, vse od tkanja do kulinarike.

25. del:
Obiskali bomo obrtnike, ki z inovativno uporabo starih tehnik za nove izdelke ohranjajo rokodelsko izročilo. Pletena žica se je nekoč uporabljala predvsem za izdelavo kuhinjskih pripomočkov, danes pa iz nje nastajajo tudi senčniki za svetilke; izdelovalec tradicionalnih natikačev zori si z novim modelom obutve želi prebuditi zanimanje za svojo staro obrt; gostinka pa želi s kreativnimi slaščicami ljudem znova približati fermentirana živila.

MADE IN KYOTO / Japonska / 2014-2018

Sergej Mašera je bil poročnik bojne ladje, strokovnjak za ladijske topove in narodni heroj, leta 1941 je umrl na bojni ladji v Boki Kotorski.

Sergej Mašera (1912–1941) se je leta 1929, ko je v Ljubljani maturiral, vpisal na Vojno pomorsko akademijo v Dubrovniku. Akademijo je končal leta 1932 kot eden izmed najboljših kadetov. Ker ga je privlačilo topništvo, se je v Boki Kotorski izpopolnjeval na tem področju, v Zemunu, kjer je kasneje služboval, pa je želel opraviti izpit tudi za višji čin poročnika bojne ladje. Kot strokovnjak za ladijske topove je na Švedskem sodeloval v komisiji za prevzem oborožitve za rušilec Beograd, na katerega je bil dodeljen po njegovem uradnem sprejemu v floto Kraljevine Jugoslavije. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot topniški častnik premeščen na rušilec Zagreb, na katerem je dočakal začetek aprilske vojne. Po kapitulaciji jugoslovanske vojske so rušilec razstrelili, da ne bi prišel v roke italijanski vojni mornarici. Oba častnika – Sergej Mašera in Milan Spasić – sta edina ostala na ladji in se skupaj z njo potopila. V začetku sedemdesetih let sta bila razglašena za narodna heroja.

Portret slovenske doktorice medicine, porodničarke in svetovljanke Ane Zalokar, ki je delovala v različnih društvih, bila prva predsednica ljubljanske sekcije Združenja univerzitetno izobraženih žena in imela zasebno ordinacijo. V politično in družbeno negotovih časih je vselej stopila na stran aktivističnega humanizma. Zavedala se je neenakopravnega položaja ženske z moškim in nemoči posameznice v družbi.

Ana Zalokar (1891–1979) se je rodila v Carskem selu pri Petrogradu. Oče je bil Slovenec, mati pa švedskega rodu. V Münchnu je študirala biologijo in medicino na Dunaju, kjer je tudi doktorirala. Ogromno je potovala, večinoma sama, kar je bilo za tisti čas precej redko. Obiskala je Carigrad, prehodila Korziko, spoznala Marie Curie. Poročila se je z Alojzijem Zalokarjem, profesorjem na babiški šoli in ustanoviteljem prve ženske bolnišnice pri nas.
Od leta 1920 do 1945 je imela v domači hiši v Ljubljani zasebno ordinacijo. Poleg ordinacije na domu je dolga leta delala na šolski polikliniki. Kljub številni družini in strokovnemu delu v ambulanti je posvečala veliko pozornosti delovanju na humanitarnem, kulturnem, izobraževalnem in političnem področju. Zaradi številnih otrok se je odpovedala znanstvenemu delu. V njeno ordinacijo so zahajale ženske z ginekološkimi težavami, a se je ukvarjala tudi z njihovimi psihološkimi in socialnimi težavami. Društvo akademsko izobraženih žena, ki je nastalo na njeno pobudo, je ustanovilo ženski študentski dom in gojilo različne domoljubne aktivnosti.
Med drugo svetovno vojno je družina pomagala odporniškemu gibanju, zaradi česar je bila Ana zaprta, sinova pa internirana. Po vojni je en sin pristal na Golem otoku.
Spomine na izjemno žensko v dokumentarnem filmu obujajo njena sinova in številni vnuki. Ano Zalokar interpretira Silva Čušin.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V razširjeni informativni oddaji bomo spremljali dogajanje na olimpijskih igrah, s posebnim poudarkom na slovenskih nastopih. Pokazali bomo razplet tekmovanj in prve odzive športnikov.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V bolnišnici zavlada panika, ko z urgence izginejo oborožene zapornice. Dr. Kapoor pomaga Elli premagovati napade panike. Iggy in Martin se po dolgem času le pogovorita o Iggyjevi odločitvi glede posvojitve in njuni zvezi. Dr. Bloomova spozna, da se ne more več zanesti na svojega fizioterapevta Ligona. Dr. Reynolds z nepričakovanim predlogom preseneti zaročenko.

NEW AMSTERDAM (II.) / ZDA / 2019
scenarij: David Schulner, Aaron Ginsburg, David Foster, Laura Valdivia
režija: Michael Slovis, Don Scardino, Jamie Payne, Nick Gomez, Peter Horton
v glavnih vlogah: Ryan Eggold, Janet Montgomery, Freema Agyeman, Jocko Sims, Tyler Labine, Anupam Kher

Poklicna naglušnost spada med najpogostejše poklicne bolezni povsod po svetu. Vendar pri nas poklicnih bolezni že 30 let ne odkrivamo. Ko ljudje po desetletjih dela v hrupnem okolju postanejo naglušni, niso upravičeni do odškodnine, ampak zgolj do slušnega aparata. Po podatkih zdravstvene zavarovalnice je samo v letu 2019 na novo prejelo slušni aparat 17.336 oseb. V resnici nas hrup obdaja na vsakem koraku, pri čemer niso šole in vrtci nobena izjema. In ker je preventiva vedno boljša kot kurativa, zdrav sluh pa vreden več kot vsaka odškodnina, je sluh pomembno zaščititi. Učinkovit način zaščite bodisi na glasnih zabavah bodisi na delovnih mestih so slušni čepki, izdelani po meri in z vgrajenimi frekvenčnimi filtri, ki ublažijo velike jakosti hrupa, a še vedno omogočajo komunikacijo.

Az adás tartalma:

- hét pályázó lett sikeres a magyar nemzeti közösség gazdasági alapjának serkentésére kiírt pályázaton;
- községi ünnep Hodoson;
- Föld, tűz, víz – állandó régészeti kiállítás a Lendvai Galéria és Múzeumban;
- Jakab-napi vásár és búcsú Dobronakon;
- játékfilm forgatása Lendván.

Vsebina oddaje:

- sedem prijaviteljev uspešnih na razpisu za spodbujanje gospodarstva madžarske narodne skupnosti;
- občinski praznik na Hodošu;
- Zemlja, ogenj, voda – stalna arheološka razstava v Galeriji-Muzeju Lendava;
- Jakobovo proščenje in sejem v Dobrovniku;
- snemanje igranega filma v Lendavi.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

V razširjeni informativni oddaji bomo spremljali dogajanje na olimpijskih igrah, s posebnim poudarkom na slovenskih nastopih. Pokazali bomo razplet tekmovanj in prve odzive športnikov.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

600 kilometrov dolga Slovenska planinska pot preči vse najvišje vrhove – tudi Triglav. Večina ljudi, ki jo osvoji v celoti, za to porabi več let. Gorskemu tekaču Marjanu Zupančiču pa je uspelo v 6 dneh, 12 urah in 58 minutah.
Dolina reke Radovne velja za eno najlepših slovenskih alpskih dolin. Razprostira se med dvema visokima planotama – Mežaklo in Pokljuko. Poleg čudovitih naravnih kotičkov se tu skrivajo številne zanimivosti iz preteklosti.
Biolog prof. dr. Davorin Tome proučuje naravo kot raziskovalec, širši javnosti pa jo približa tudi z izjemnimi naravoslovnimi fotografijami.
Muzeji Bele krajine pletejo bogate zgodbe njene naravne in kulturne zapuščine. Hranijo spomin na življenje te regije in njene vloge v širšem slovenskem prostoru.
Fotograf Jošt Franko v središče svojega zanimanja postavlja zgodbe ljudi. Že pri 16 letih je prejel za svoje delo pomembno nagrado, danes pa objavlja v vseh pomembnejših domačih in tujih revijah. Njegove fotografije so bile razstavljene že po vsem svetu.

Oddaja bo orisala napredek v medsebojnem dialogu in sprejemanju različnih krščanskih skupnosti. Pogovarjali se bomo s predstavnikoma Svetovnega sveta cerkva. Ogledali si bomo dejavnosti v krščanskih Cerkvah, ki delujejo na ozemlju Slovenije. Raznotera ekumenska prizadevanja so značilna tudi za manjše krščanske skupnosti. Te skupaj organizirajo več dogodkov in projektov, ki so po eni strani namenjeni širši javnosti, po drugi strani pa si želijo sodelovati tudi z drugimi krščanskimi skupnostmi, predvsem na področju evangelizacije.

Na obisku je kmetova nečakinja, ki ima s seboj zajčka. Nanj mora paziti pes Bitzer. Nenadoma zajček izgine. Jon in čreda ga morajo poiskati, preden nečakinja to ugotovi. Pa sploh vedo, kaj iščejo?

Plamenec se trudi pred sodniki na krogih nastopiti po svojih najboljših močeh.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Osrednja informativna oddaja je namenjena pregledu olimpijskega dogajanja in je razširjena na 30 minut. Z gostom v studiu bomo osvetlili slovenske vrhunce dneva na olimpijskih igrah, novinarji na prizorišču pa bodo priskrbeli odzive slovenskih junakov iger, sledili bodo pregled najzanimivejšega dogajanja, zgodovinski utrinek in potopisna razglednica z Japonskega.

Poletni pozdrav je glasbena oddaja namenjena narodno zabavni glasbi z voditeljico Darjo Gajšek.
Zelo prijetna in zabavna petkova družba okoli voditeljice Darje Gajšek nas čaka v tem poletnem televizijskem večeru. Če je za glasbo nasploh značilno, da so akterji v glavnem moški, nas bo ta večer popeljal med same dame narodnozabavne glasbe. Ah, ženske je tema, okoli katere bodo gostje spletale oddajo. Glavna gostja bo Ivica Vergan, gonilna sila, pevka in seveda tudi drzna plesalka Primorskih fantov. Barbara Žlindra iz Ansambla Roka Žlindre nam bo predstavila del njihove glasbene poti, spoznali pa bomo tudi mlad ansambel, ki ga je združila prav epidemija. Fantje iz okolice Iga okoli pevke Katje Stenšak tvorijo energično zasedbo Prebrisani muzikanti.
V oddaji bomo četrtfinaliste karavane Naj spot Poletnega pozdrava poslali med prve polfinaliste. Ogledali si bomo spote Morda pa nekoč Monike, Saša in Gregorja Avsenika, Kar zgodilo se je Ansambla Banovšek, Ne rani srca Ansambla Unikat in Super kmjet Ansambla Murni.

Totti se pripravlja na zadnjo tekmo v karieri. Pri tem se spopada z različnimi občutki, saj na slovo od nogometa še ni pripravljen. Žena Ilary mu ves čas stoji ob strani in ga spodbuja, nanj pa ne pozabijo niti starši in prijatelji. Trener Spalletti je prvič, odkar je prevzel svojo vlogo, pripravljen prisluhniti Francescovim željam in mu ustreči. Nazadnje le napoči dan zadnje Francescove tekme, ki ji sledi ganljiva slovesnost.

SPERAVO DE MORÌ PRIMA, La Serie su Francesco Totti / UN CAPITANO / One Captain / Italija / 2021
scenarij: Stefano Bises, Michele Astori, Maurizio Careddu
režija: Luca Ribuoli
v glavnih vlogah: Pietro Castellitto, Greta Scareno, Gian Marco Tognazzi, Monica Guerritoe, Giorgion Colangeli

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Med drugim smo bili na Festivalu Radovljica, ki prinaša deset koncertov z repertoarjem od 9. do 19. stoletja in se je začel s koncertom ansambla Sonatori de la Gioiosa Marca. Predstavili bomo domačo zasedbo Lilith Cage, ki je pred nedavnim izdala album Shadows. V Mestni galeriji Piran pa smo obiskali tudi razstavo akademske slikarke Mire Ličen.

Razširjena informativna oddaja bo ponudila še zadnji dnevni pregled dogajanja na olimpijskih igrah, napovedali pa bomo tudi dogodke prihajajočega dne, kajti tekmovalni program se bo v Tokiu začel le nekaj ur po oddaji.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Film prikazuje zgodbo o izpraznjenosti časa in medčloveških odnosov, govori o ljubezni brez ljubezni, o tem, kako z nepristnim življenjem izgubljamo sami sebe. Je tudi film o želji po preseganju okvirov in o tem, da lahko nazadnje ostanemo sami.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja informativna oddaja je namenjena pregledu olimpijskega dogajanja in je razširjena na 30 minut. Z gostom v studiu bomo osvetlili slovenske vrhunce dneva na olimpijskih igrah, novinarji na prizorišču pa bodo priskrbeli odzive slovenskih junakov iger, sledili bodo pregled najzanimivejšega dogajanja, zgodovinski utrinek in potopisna razglednica z Japonskega.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.