Med drugim smo bili na Festivalu Radovljica, ki prinaša deset koncertov z repertoarjem od 9. do 19. stoletja in se je začel s koncertom ansambla Sonatori de la Gioiosa Marca. Predstavili bomo domačo zasedbo Lilith Cage, ki je pred nedavnim izdala album Shadows. V Mestni galeriji Piran pa smo obiskali tudi razstavo akademske slikarke Mire Ličen.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V prvi epizodi šeste sezone Osvežilne fronte bodo glavna tema bratje in sestre. O tem, kaj pomeni biti starejša sestra in mlajši brat, kdaj so bratje in sestre zavezniki in kdaj se med njimi pojavi rivalstvo ter tekmovanje za starševsko naklonjenost, pa tudi o svetovno znanih sestrah in bratih bodo razmišljali ustvarjalci tokratne Osvežilne fronte.

Pravijo, da je dirigent in skladatelj Leonard Bernstein na tem svetu živel pet življenj, da je bil glasbeni genij 20. stoletja in človeški kalejdoskop, da je imel neizmerno energijo, s katero je zasenčil tudi mnogo mlajše od sebe.
Bil je televizijski glasbeni učitelj mnogih mladih po svetu. S Koncerti za mlade, ki jih je vodil več kot deset let, je navduševal že v sedemdesetih letih. Noben drug televizijski program ni tako obogatil glasbenega življenja mladih po vsem svetu. V tokratni oddaji Leonarda Bernsteina bo v orkestru Newyorške filharmonije zazvenela: Melodija.

Gost zadnjega letošnjega Naglasa je Vlado Kreslin, glasbenik, skladatelj, kantavtor in, kot ga kličejo v Sarajevu, »Slovenec, ki poje sevdalinke«. Spregovoril je o tem, kako je sevdah približal Slovencem, in se spomnil na prvi veliki koncert po vojni v Bosni in Hercegovini, leta 2000, na katerem je pesem Žute dunje zapel skupaj s skupino Indeksi. V oddaji bomo zavrteli tudi novi spot, duet Vlada Kreslina in Damirja Imamovića. Ker ima kruh poseben status na Balkanu, zlasti med prazniki, smo obiskali butično pekarno v Rožni dolini, kjer te dni diši po prazničnem kolaču. »Kruha ne naredi moka, ampak roka,« poznavalsko pravi inženir živilske tehnologije Risto Pecev, ki je v pekarni našel tudi ljubezen svojega življenja.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V razširjeni informativni oddaji bomo spremljali dogajanje na olimpijskih igrah, s posebnim poudarkom na slovenskih nastopih. Pokazali bomo razplet tekmovanj in prve odzive športnikov.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Tokratno druženje je »pasje« obarvano. Spoznavamo nekatere manj znane pasme psov, kot je recimo saarloosov volčjak, pa tudi bolj pogoste pasme, kot je zlati prinašalec. Preverjamo tudi, kakšno vlogo imajo psi v slovenski mladinski literaturi. Opozarjamo pa tudi na srčno glisto, pred katero morate zavarovati svoje pse v poletnem času, še posebej, če vam delajo družbo ob morju. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

Na osnovni šoli na Ponikvi so, ko jo je obiskoval Blaž Kocen, kasnejši vodilni geograf nekdanje avstrijske monarhije, učencem za vzor radi postavljali Antona Martina Slomška. Blaž Kocen ni bil iz tako premožne družine, zato mu je pri šolanju pomagal najprej domači trgovec, kasneje pa neka koroška družina. Ko je velika reforma avstrijskega šolstva prinesla potrebo po večjem številu učiteljev različnih profilov, je mladi Kocen zapustil poklic duhovnika, na Dunaju v enem letu z odliko opravil izpite iz fizike, matematike, grščine, latinščine in prirodoslovja in postal učitelj. Od tod se je njegova pot vzpenjala le še navzgor.

Praksa je pokazala pomanjkljivosti, odstopanja in celo zlorabe, je odgovor na naše vprašanje, zakaj nas letos po le dveh letih od uveljavitve zakona o osebni asistenci čakajo spremembe. Invalide med drugim najbolj skrbi ponovno ocenjevanje upravičenosti do osebne asistence. Skrb vzbujajoče so tudi čudežne kapljice, ki naj bi v 28 dneh povrnile sluh, in prodaja slušnega pripomočka, ki si še zdaleč ne zasluži tega imena.

Vse od leta 1600 do danes so najprej Amsterdam, potem London in nazadnje New York prispevali odločilni delež k razvoju svetovnih velemest. Štiridelna dokumentarna serija predstavi to 400-letno zgodovino, boj za prevlado v svetovni trgovini, urbanizacijo, arhitekturne dosežke in velike mislece, ki so mesta sooblikovali.

4. del: Doseganje čezmernosti (1880-2017)
London in New York sta se pognala v boj za doseganje čezmernosti in razvila podobo jutrišnjih mest. New York je izumil nebotičnike in t. i. mestni obris, nov koncept, ki je pomenil revolucijo na področju urbanizma. London, srce Britanskega kraljestva in najpremožnejše mesto na svetu, pa se je moral spopasti s čedalje večjim onesnaženjem in hudo revščino nekaterih mestnih predelov. V gospodarskih razcvetih in krizah, med vojnami in obnovitvami sta London in New York v 20. in 21. stoletju sprejela velike urbanistične izzive in postala mesti, kakršni sta danes.
Frank Woolworth je skupaj z arhitektom Castom Gilbertom dal postaviti stolpnico Woolworth, ki so jo pozneje preimenovali v Katedralo trgovine. Bila je prvi nebotičnik v New Yorku.
Ebenezer Howard – izumitelj vrtnega mesta v okolici Londona. To je bil nov koncept mesta, ki je ponujal odgovor na pogubne posledice industrijske revolucije.
George B. Ford – pripravil je nov urbanistični načrt za gradnjo nebotičnikov v New Yorku.

Boštjan obvesti Ceneta, da bi se župnik rad z njim nekaj domenil, in Cene se zglasi v župnišču, župnik pa mu pojasni svojo težavo. Odkar ima novo kuharico, je samo zdravo hrano, pa še to v zelo omejenih količinah, zato je župnik kar naprej lačen.
S Cenetom skleneta skrivni dogovor. Cene zopet sreča potepuško psičko, ki jo tokrat povabi s seboj, in tako se začne novo obdobje v njegovem življenju, kajti
odslej Cene ni več sam. Mimogrede naredi uslugo stari gospe, ti. Stari mamci, pri Pavletu in Poldetu je priča vnovičnemu prepiru, v gostilni pa svojo novo prijateljico predstavi družbi za točilnim pultom. Cene ima zdaj družbo tudi zvečer, in zdi se, da je zapolnil vse praznine v svojem življenju.

DOMAČE MILO
V Radežu Darko Kosem ustvarja posebna mila. Izdeluje jih po hladnem postopku, saj tako glicerin in večina drugih občutljivih sestavin v maščobah ostane v milu. Kozmetične pripravke okrasi s cvetjem, ki zraste na njihovi parceli.
POTKA
Sebastjan Lipar proti poletni lenobi svetuje ureditev posebnih kamnitih dekoracij na okrasnem vrtu. Uporabi kamenje iz bližnje okolice in odpadle steklenice, ki lovijo in odbijajo sončne žarke. Dekoracija, ki jo zaradi enostavnosti lahko izdelamo z najmlajšimi, je pohodna.
TRATA POLETI
Da bi čez vroči del leta ohranili našo zelenico res zeleno in vitalno, moramo zanjo pravilno skrbeti že spomladi. Ne kosimo je prenizko; pri enem odkosu odstranimo največ tretjino listne mase. Temeljito jo zalivajmo 2 do 3x tedensko, da je prst pod njo z vodo prepojena vsaj 15 centimetrov globoko.
ŠPARGLJI JED
Ob koncu pa še o špargljih oziroma ostrolistnih beluših.
V Ospu jih je Olga Franca nekaj shranila v hladilnik za prihodnje dni, nekaj v skrinjo, preostalim pa nalomila mehkejše dele. Srednje dele poganjkov je prepražila, iz spodnjih naredi juho.
navrtu@rtvslo.si

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

V razširjeni informativni oddaji bomo spremljali dogajanje na olimpijskih igrah, s posebnim poudarkom na slovenskih nastopih. Pokazali bomo razplet tekmovanj in prve odzive športnikov.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Narave in predvsem pohorskih gozdov polna dokumentarna zgodba, ki se naslanja predvsem na predanost, iskreno ljubezen F. Pahernika do gozdnega bogastva, njegov altruizem, ki je preraščal leseno naravoslovje in dobro razumel tudi bližnjega in njegove običaje (pa bil tudi politik – eden od soustanoviteljev SHS, zaslužen za elektrarno na vodni pogon, daroval denar za različne objekte, po njem pa je nastala celo ustanova s štipendijo!). Prisotne so minimalne igrane sekvence, ki zgolj povezujejo pripoved in znatneje ne izstopajo. Sodelujejo tudi znani slovenski obrazi, med njimi izstopajo dr. Alenka Šelih, kipar Jiri Kočica, dr. Jurij Diaci itd, ki s svojimi razmišljanji osvetljujejo življenje in delo F. Pahernika.

Luka Skadi je gej iz majhnega mesta v Sloveniji, kjer je že zgodaj izkusil odpor proti
skupnosti LGTB. Izkušnje so mu pomagale, da si je okrepil samozavest. Luka pa je povzročil zgražanje tudi med geji v skupnosti. Rad se šali, da je gej in čuden tudi na mnogo drugih načinov. Je izvajalec preoblačenja in poudarja ženstvenost, kar pa je za mnoge geje problematično. Ti so mnogokrat prizadeti zaradi lastne poudarjene ženstvenosti. Luka uživa v pozornosti, ki jo pritegne kot »drag queen«, vendar pravi, da je to zabava in beg pred resničnostjo – pretiravanje lahko človeku pomaga premagati strah pred seboj.

Shalini Bholasingh je bila čudežni otrok. Ker je zelo lepo pela, jo je družina k petju silila in je bila nanjo ponosna. A Shalini je zapadla v globoko depresijo, tako da se ni mogla niti premakniti več. Odločila se je, da naredi nekaj zase. Odkrila je južnoameriški ples in način življenja. To ji omogoča izražanje veselja in čutnosti. Objave na družbenih omrežjih pa vznemirjajo njeno družino, ki vidi svojo nekoč idealno hčer kot "lahko" žensko.

»Najbližji smo velikemu, ko smo veliki v ponižnosti.« Rabindranath Tagore
razmišlja TATJANA VRTOVEC

Tudi Jonova druščina ima letne olimpijske igre, ko se pomeri v različnih športih.

Mikcu je dolgčas, zato po vsem vrtu uganja vragolije in jezi živali. Apolon mu predlaga, naj raje pripravi zabavo in vse povabi na rajanje v štoru. Toda vrtne živali imajo dovolj Mikčevega nagajanja in nočejo priti.

Tudi Jonova druščina ima letne olimpijske igre, ko se pomeri v različnih športih.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Končuje se največji športni dogodek na svetu, ob katerem se Slovenija znova lahko pohvali z izjemnimi dosežki. Japonski je po prestavitvi za eno leto olimpijske igre uspelo izpeljati, vendar ob strogih omejitvah gibanja in brez gledalcev. Kako so bile igre med pandemijo videti od blizu in kako se bo Tokio 2020 zapisal v zgodovino športa?

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Osrednja informativna oddaja je namenjena pregledu olimpijskega dogajanja in je razširjena na 30 minut. Z gostom v studiu bomo osvetlili slovenske vrhunce dneva na olimpijskih igrah, novinarji na prizorišču pa bodo priskrbeli odzive slovenskih junakov iger, sledili bodo pregled najzanimivejšega dogajanja, zgodovinski utrinek in potopisna razglednica z Japonskega.

Nekje na oddaljeni plaži stoji bar, v katerem lahko vsak doživi svoj zvezdniški trenutek. Vzemite v roke mikrofon in zapojte svojo najljubšo slovensko poletno uspešnico. Dobrodošli v Karaoke baru! Tam lahko pojete iz srca in na ves glas, kot da vas nihče ne posluša, tudi če zgrešite kakšen ton. Pridružite se poletni zabavi s karaokami za vso družino in vse generacije. Zapojte z Lorello Flego in njenimi gosti!

Priljubljeni francoski komik Dany Boon predstavlja novo uspešnico, za katero se je ob glavni vlogi podpisal tudi pod scenarij in režijo.

Valentin D in Constance Brandt sta mednarodno priznana arhitekta, ki pripravljata razstavo v sloviti Palais de Tokyo. Nihče pa ne ve, da se čedni arhitekt Valentin sramuje svojega porekla ter da je vse prepričal, da je sirota, v resnici pa je sin navadnih trgovcev s kovino s severa Francije. Seveda pridejo na razstavo tudi prava mama, brat in sestra, zadeve pa se začnejo počasi zapletati.

Originalni naslov: LA CH'TITE FAMILLE
Leto produkcije: 2018
Država: Francija
Žanr: komedija
Režija: Dany Boon
Scenarij: Dany Boon in Sarah Kaminsky
Igrajo: Dany Boon, Line Renaud, Laurence Arné, Pierre Richard

V Poročilih ob 22.00 uri se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Razširjena informativna oddaja bo ponudila še zadnji dnevni pregled dogajanja na olimpijskih igrah, napovedali pa bomo tudi dogodke prihajajočega dne, kajti tekmovalni program se bo v Tokiu začel le nekaj ur po oddaji.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Fredrik praznuje rojstni dan in Erik mora prvič zaigrati očka. Ingrid je v skrbeh, ker je Karin spet izginila. Erik jo po naključju odkrije na plaži, ko se poskuša kot Adam posloviti od svoje nekdanje prijateljice. Vse globlje se pogreza v vlogo Adama, saj neizbežno srečuje bratove prijatelje in znance. Razkrivati se začne tudi razlog za sovraštvo med njim in Adamom.

TWIN / Norveška / 2019
scenarij: Kristoffer Metcalfe, Anne Elvedal, Sofia Lersol Lund, Vegard, Steiro Amundsen
režija: Erika Calmeyer, Kristoffer Metcalfe
v glavnih vlogah: Kristofer Hivju, Rebekka Nystabakk, Mathilde Holtedahl Cuhra, Funnar Eiriksson, Nanna Blondell, Vebjørn Enger, Sigrid Erdal, Ellen Birgitte Winther

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Končuje se največji športni dogodek na svetu, ob katerem se Slovenija znova lahko pohvali z izjemnimi dosežki. Japonski je po prestavitvi za eno leto olimpijske igre uspelo izpeljati, vendar ob strogih omejitvah gibanja in brez gledalcev. Kako so bile igre med pandemijo videti od blizu in kako se bo Tokio 2020 zapisal v zgodovino športa?

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja informativna oddaja je namenjena pregledu olimpijskega dogajanja in je razširjena na 30 minut. Z gostom v studiu bomo osvetlili slovenske vrhunce dneva na olimpijskih igrah, novinarji na prizorišču pa bodo priskrbeli odzive slovenskih junakov iger, sledili bodo pregled najzanimivejšega dogajanja, zgodovinski utrinek in potopisna razglednica z Japonskega.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.