Lastnik prijateljem pove, da bo prodal garažo, zato si morajo izmisliti načrt, kako bodo preprečili svojo izselitev.

Temno damo pripravljajo na roparski pohod, toda Pikec zamudi priložnost. Tako je zatopljen v branje Morganovega dnevnika, da mu ni več mar za gusarje. Radovednost ga pripelje celo v Sabljezobov grad, to pa se mu utegne maščevati. Tja se namreč vrne tudi Sabljezobi, ki je zelo nagle jeze.

Nepridiprava spet poskušata zapleniti Temno damo. Na srečo njune namene opazi Pikec, a kaj, ko mu nihče ne verjame. Sam se mora spopasti z lopovoma in zadnji hip mu uspe pritegniti kapitanovo pozornost. Sabljezobi je tako ponosen nanj, da ga povabi s sabo na naslednji roparski pohod.

»Potrpežljiv moraš biti z vsemi, najbolj pa s samim seboj.« sv. Frančišek
razmišlja JANEZ VODIČAR

Posebna oddaja bo s Kočevske. Z medgeneracijskimi in medkulturnimi dejavnostmi postaja duhovno središče sožitja.

Modernistična deklica s piščalko že šest desetletij sredi Kočevja igra melodijo o hrepenenju njegovih prebivalcev. Razmišljanje o zaprtem območju, neokrnjeni divjini, v kateri vsak trenutek lahko presenetijo medvedi in kjer se odkrivajo brezna bratomornega greha, se spreminja. Kočevje se gospodarsko razvija. Z vrsto dejavnosti skozi vse leto se njegovi prebivalci povezujejo v medgeneracijsko kulturno ogrlico. Kulturne prireditve oblikujejo duhovno jedro mesta. Ali je Kočevski po treh desetletjih svobode uspelo postati gostoljuben kraj na jugu Slovenije? Ali je mesto sožitja to nalogo zaupalo prihodnjim rodovom? O tem v posebni oddaji Obzorja duha.

Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme.
Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.

Serija 25 oddaj kratkega formata #Zelena generacija - Young Village folk, predstavlja zgodbe in dobre prakse mladih, ki nam v EU pridelujejo hrano. Luka Košir je eden izmed najuspešnejših slovenskih kuharskih chefov, vendar se tudi sam ukvarja s pridelavo hrane. Že nekaj let razvija prirejo rac in gosi, prideluje zelenjavo in načrtuje , da bo imela njegova restavracija tudi svojo prirejo krško poljskih prašičev. Luka Košir pa je tudi povezovalec, spodbuja in promovira kakovostne pridelke in izdelke slovenskih kmetij in ocenjuje , da je v slovenskem prostoru še veliko možnosti za mlade, ki bi se ukvarjali s kakovostno pridelavo hrane.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V pričakovanju 50. festivala je na prireditvi nastopilo sedem ansamblov – Škorpijoni, ki so s pesmijo Mala Roža zmagali leta 2014, ansambel Vrtnica iz Nove Gorice, ansambel Zadetek, zmagovalec zadnjega festivala leta 2019, ansambel Primorski fantje, ki je pred leti očaral poslušalce s pesmijo Decembrski dan, gorenjsko-štajerski ansambel Veseli svatje in vipavski Špadni fantje, ki so v Števerjanu prejeli nagrado za najboljši ansambel leta 2018. Vsak ansambel je zaigral dve pesmi, celotni izbor pa so predstavljale viže, ki so na preteklih festivalih najbolj navdušile poslušalce in komisijo ter postale uspešnice v svetu narodno-zabavne glasbe. Voditeljica Tjaša Hrobat.

Mesto, ki je v svoji zgodovini spreminjalo obraze in imena in bilo pomembno križišče med Evropo in Azijo, danes po krivem izginja s turističnega zemljevida zaradi strahu pred terorističnimi napadi. Mesto na dveh kontinentih bomo obiskali med časom ramazana, muslimanskega svetega meseca, ko pridejo razlike med posameznimi četrtmi še prav posebej do izraza. Na Velikem bazarju bomo srečali tv ekipo, ki snema najdaljši dokumentarni film na svetu, se povzpeli na strehe, kjer se je svojčas podil James Bond in z navijači Bešiktaša slavili zmago v turški nogometni ligi.

Čarobna klasika Karla Zemana, enega od največjih mojstrov animacije v zgodovini evropskega filma.

Legendarni Baron Munchausen je v svojem življenju doživel tisoč in eno neverjetno dogodivščino. Ko kozmonavt Tonik pristane na Luni, kjer se sprehaja Baron, ki ga povabi na ekskurzijo na Zemljo. Baron hoče nič hudega slutečemu vesoljcu predstaviti največje zemeljske čudeže – pa tudi svoje talente, veščine, zgodbe in sploh vse v zvezi s seboj. Najprej ga odpelje v Konstantinopel, kjer se Tonik zaljubi v ugrabljeno kraljično Bianco in povzroči diplomatski škandal. Baron, ki prav tako zapeljuje Bianco, jih reši pred Sultanovim besom. Baron, astronavt Tonik in kraljična Bianca skupaj doživijo več pustolovščin: morsko bitko s Turki, dan v prebavnem traktu orjaške ribe, čudežne lete in vojno.

Film je kolaž številnih medijev animacije in igranega filma. Temelji na tradicionalnem komičnem junaku Baronu Munchausnu, ki je bil znan tudi kot Baron laži, čigar komična poteza je neverjetno vznemirljivo, pustolovsko življenje. Po njem se imenuje kompulzivna duševna motnja, ki (sicer povsem zdravega) človeka sili k simulaciji različnih bolezenskih simptomov, zaradi česar se pogosto zateka k izrednim prevaram in samopoškodovanju.

Izvirni naslov: BARON PRÁŠIL / Češki animirani film, 1962 / Režija: Karel Zeman / Scenarij: Jirí Brdecka, Gottfried August Bürger (knjiga) / Igrajo: Milos Kopecký, Rudolf Jelínek, Jana Brejchová

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič.

V uri sproščene zabave se bo z Jokerjem soočil kmet Jože Judež iz Prapreč pri Šentjerneju. Lastnik 30-ih konj in velike kmetije se lahko pohvali z več kot 500 kasaškimi nastopi doma in v tujini. V svoji karieri je nanizal okoli 60 zmag. Zaradi dela ne potuje veliko, ga pa navdušuje Pariz, seveda zaradi konjeništva. Kot super joker mu je na pomoč priskočil prijatelj in kasaški kolega Vito Šadl.

Gino je prepotoval že pol poti ob vzhodni italijanski obali. V tej oddaji bomo spoznali hribovit predel Italije, narodni park Gargano. Gino se ustavi na kmetiji z oljčnimi nasadi, kjer že 400 let po stari metodi pridelujejo sir kačkavalj. Poseben sir si zasluži poseben recept, zato se Gino potrudi in za gostitelja in njegovo družino pripravi zapečene jajčevce s sirom. Z gričev se Gino spet odpravi k morju, v Polignano a Mare, ki leži na 20 metrov visokih pečinah, nad labirinti podvodnih jam. Tukaj se zasvojenci z adrenalinom vsako leto pomerijo v skakanju s pečin. Barke so nekoč težko pristajale ob strmi obali, zato so domačini pogosto jedli meso in tako Gino namesto morskih dobrot pripravi odlično jagnječjo enolončnico.

Pošasti prinesejo v šolo svoje najljubše igrače. Očarani nad lučkami in gumbi, se vsi hočejo igrati s Pikičinim pošastovitim robotom Treskačem. Pozabijo na svoje igrače, zato zanje poskrbi Pikica.

V volno ovit lestenec postane živobarvna vesoljska ladja, ki popelje Frfro in Cufka v vesolje.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Berlin, božični večer 1962. Po odpiranju daril se mama Caterina, Monika, Dorli in Joachim ter Helga z možem Wolfgangom odpravijo ven, a zgodi se nesreča, zaradi katere Caterina dalj časa ne more hoditi, še manj voditi plesne šole. Vodenje začasno prevzame Helga in odloči se za drzno potezo: prirejali bodo tečaje latinskoameriških plesov. Zato najame Armanda, ta pa jo popolnoma prevzame. Monika je noseča, vendar splavi, kar Joachima psihično popolnoma potre, in zakonca se odtujita. Monika išče tolažbo v glasbi, Joachim pa namerava napisati knjigo. Eva uspešno vodi umetniško galerijo, uživa v družabnem življenju, še vedno pa živi z možem, profesorjem Fassbenderjem, a ga sovraži. Zaradi posnetka, ki razkriva, da jo je pretepel, ga drži v šahu.
Šestdeseta leta so drugačna: ženske se odločneje postavljajo za svoje pravice, tudi Monika, Helga in Eva, vpliv ameriških trendov je večji, Berlin obišče John F. Kennedy, porajajo se študentski protesti in tudi zabavna industrija, ki je središče družine Schöllack, doživlja preporod.

1. del:
Leto 1962 se izteka in družina Schöllack se pripravlja na skupno praznovanje božiča. Po manjši katastrofi s pečenko in božičnim drevescem se člani družine odpravijo do najbližjega kioska s hrano. Na poti avtobus zbije Caterino Schöllack, ki se v nesreči hudo poškoduje. Bo morala plesno šolo zdaj prevzeti Helga, ki že prvi dan sprejme očarljivega novega plesnega učitelja?

KU'DAMM 63 / Nemčija / 2020
scenarij: Seraina Nyikos, Marc Terjung
režija: Sabine Bernardi
v glavnih vlogah: Sonja Gerhardt, Claudia Michelsen, Maria Ehrich, Emilia Schüle, Trystan Pütter, Sabin Tambrea, August Wittgenstein, Uwe Ochsenknecht, Heino Ferch, Helen Schneider, Giovanni Funiati, Alma in Smilla Löhr, Peter Weiss

Tokratni gost Jožeta Možine je ta hip najbolj »vroč« in prodoren slovenski znanstvenik z briljantno kariero, njegova zgodba je posebej zanimiva in poučna za mlado generacijo. Komaj 41-letni dr. Jure Leskovec nam uvodoma oriše življenjsko pot od zvedavega fantiča s Polhograjskega hribovja do briljantnega računalniškega znanstvenika na najvišji svetovni ravni in profesorja na sloviti ameriški univerzi Stanford. Kot nujen pogoj za uspeh izpostavlja vztrajnost: »Treba je trdo delati, biti moraš zagnan, nepopustljiv, včasih malo trmast. In z dobrim delom se stvari odprejo.«
Dr. Leskovec se je ob znanosti podal tudi v podjetniške vode, s sodelavci je ustanovil svoje podjetje, ki so ga prodali globalnemu spletnemu omrežju Pinterest, pri katerem je dr. Leskovec sedaj vodilni strokovnjak za razvoj. V pogovoru nam zelo poljudno predstavi nekatere svoje raziskave, ki so zelo pomembne in zanimive za človeštvo. Med drugim je vodil projekt, v katerem so na primeru največjih ameriških mest izvedli raziskavo, ki natančno dokazuje, kako močan pozitiven vpliv je imelo omejevanje gibanja na širjenje epidemije covida 19. Na to raziskavo se sedaj pri odločitvah naslanjajo vlade številnih držav in ustavna sodišča. Gost nam nazorno opiše tudi, kako je med epidemijo potekalo zaprtje univerze Stanford ter kako se je ustavilo življenje v Kaliforniji, kjer so prebivalci dosledno upoštevali zaščitne ukrepe. 41-letni uspešni slovenski znanstvenik pa ni pozabil svoje domovine Slovenije, od katere je, kot pravi, prejel veliko. Je pobudnik in promotor izjemno uspešne ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF, ki daje priložnost slovenskim študentom, da se s pomočjo slovenskih profesorjev v tujini izobražujejo na najboljših univerzah po svetu, hkrati pa tujim študentom slovenskega rodu omogoča študij v Slovenji. O tem svojem poslanstvu pravi: »Zmeraj sem in bom pomagal Sloveniji. S svojimi kompetencami sem vedno pripravljen pomagati Sloveniji, Slovencem.«
V zanimivem pogovoru se je gost dotaknil številnih področij, ki so še posebej aktualna, od digitalizacije do umetne inteligence. Kljub mednarodnemu uspehu pa ostaja zvest svojemu narodu. Na vprašanje, v kakšno Slovenijo bi se rad vračal, odgovarja, da si želi manj razklanosti med Slovenci in več povezovanja: »Res bi bilo dobro, da več sodelujemo, da se povezujemo in iščemo skupne točke ter poudarjamo stvari, ki so nam skupne, in ne stvari, v katerih se razlikujemo«.

V Poročilih ob 22.00 uri se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Tomaž Grom, kontrabasist, skladatelj, improvizator in raziskovalec zvoka, je v krajih nekdanje Jugoslavije izvedel zanimiv eksperiment.

Kaj se zgodi, ko se sodobna improvizirana glasba poveže z balkanskimi uličnimi glasbeniki? Tomaž Grom, vsestranski slovenski glasbenik in raziskovalec zvočnega potenciala, je sedel v svoj kombi in po ulicah Maribora, Zagreba, Tuzle, Novega Sada, Prištine, Tirane in Skopja začel iskati svoje sodelavce. Grom vstopa v zvočni univerzum uličnih glasbenikov s pomočjo slušalk. Sredi ulic jim predvaja svoj material in jih vzpodbuja, da se zvočno odzivajo na njegovo glasbeno matrico. Da bi pridobil njihovo zaupanje za sodelovanje, jih obišče tudi v domačem okolju, kjer spoznavamo njihove osebne zgodbe.
To je dokumentarni road movie, ki se nenehno giblje na robu nesporazumov in se izgublja po poteh, ki jih ni na sodobnih navigacijskih napravah. Na tem popotovanju je Tomaž odličen moderator nesporazuma kot najbolj kreativnega trenutka komunikacije in se skupaj s svojimi sodelavci potrpežljivo izgublja na tem iskanju bazične zvočnosti, ki se kljub vsem težavam konča z združitvijo balkanskih uličnih glasbenikov na koncertu sodobne glasbe.
Dokumentarni film Šum Balkana je režiral Boris Petkovič, ki je bil skupaj s Tomažem Gromom tudi scenarist.

Čudovita koreografska postavitev Renata Zanelle Adagietta iz Mahlerjeve Pete simfonije v vrhunski plesni izvedbi Shoko Nakamura in Wieslawa Dudeka.
Adagietto si je prislužil še posebno slavo, ker ga je v svojem znamenitem filmu Smrt v Benetkah uporabil italijanski režiser Luchino Visconti. Mahler naj bi Adagietto napisal kot ljubezensko pismo Almi.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.