Obiskali smo milanski sejem sodobne in moderne umetnosti Miart, spremljali smo sejo na kateri se bo odvijal boj za novega direktorja Obalnih galerij Piran. V Kinu Šiška smo poslušali pogovor s francoskim avtorjem, ki ustvarja pod psevdonimom L’homme Étoilé (Zvezdni človek) in je v svojem najnovejšem risoromanu Na življenje! prikazal lastne izkušnje z delom v paliativni oskrbi. Zabeležili pa smo tudi 30 let ljubljanske galerije Zala.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Ana Tavčar in Lorella Flego vas prebujata ob sredah. Čas bo za zdravstvene nasvete s kredibilnimi strokovnjaki, posvetili pa se bosta tudi psihološkim temam in modnim trendom.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Zakaj zbolevajo tudi cepljeni proti covidu 19 in koliko časa so kužni? Bo prisotnost protiteles v telesu v prihodnje prav tako veljalo kot izpolnjen pogoj za dostop do ustanov in storitev? Zakaj osebam, ki so se cepile proti covidu 19 v tujini, naša država ne prizna, da izpolnjujejo pogoj PCT? Ali so starši osnovnošolca, ki mora v karanteno, upravičeni do denarnega nadomestila? Tokrat v oddaji Koda odgovarjamo na vprašanja gledalcev.

Valič-Grom-Bergantovi pripravljajo akcijo proti gradnji čolnarne na bajerju, saj bo po njihovem mnenju ta zdesetkala žabja mrestišča, pa še zagrenila življenje racam, ribam in drugim prebivalcem mlake. Njihova prva akcija bo prenašanje žab do njihovih mrestišč. Vsi aktivno sodelujejo pri projektu, le Dana si ne želi laziti po grmovju in iskati žab, zato raje skrbi za promocijo akcije.

Akcija gre v nos Petričevema, ki bi od čolnarne imela korist in zato poskušata vse, da bi jo preprečila ...

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

V tokratni oddaji o sumih lobističnih stikov predsednika vlade. Analiziramo pomen vladavine prava. V prispevku o pobegu ministra za kulturo s seje o nenacizmu, v studiu pa o odlokih za omejevanje epidemije in izgredih na protestih. Ob koncu pa še o organizatorjih dogodkov in pogoju PCT.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Hyacinth se pripravlja na križarjenje na razkošni Queen Elizabeth II. Na poti do pristanišča zaradi dela na cesti ubereta stransko, panoramsko pot. Hyacinth ju s svojim znanjem branja zemljevida odpelje v čisto drugo smer. Na elegantni ladji zgrožena ugotovi, da sta na njej slepa potnika, njena sestra Daisy in svak Onslow. Odloči se, da ju mora najti in skriti, preden ju dobi posadka in kapitan ugotovi, da so sorodniki.

scenarij: Roy Clarke
režija: Harold Snoad
v glavnih vlogah: Patricia Routledge (Hyacinth Bucket), Clive Swift (Richard Bucket), Judy Cornwell (Daisy), Mary Millar (Rose), Geoffrey Hughes (Onslow), David Griffin (Emmet), Josephine Tewson (Elizabeth), Jeremy Gitting (vikar)

posebna epizoda angleške humorističe nanizanke, 1993 (Morska bolezen):

Ustvarjalci oddaje Osmi dan so obiskali 34. grafični bienale Ljubljana, na katerem letos sodelujejo mladi umetniki. V središču njihovih del je pogled na usodo računalniškega podjetja Iskra Delta. V Milanu je po enoletnem premoru spet potekal eden od največjih svetovnih dogodkov, posvečenih oblikovanju – Teden oblikovanja. Svoje izdelke je med drugimi predstavilo več slovenskih oblikovalcev. V ospredju so bili trajnostno oblikovanje in odzivi oblikovalcev na življenje v času epidemije. V oddaji bo govor tudi o tem, kako dvajset let po terorističnem napadu na newyorška nebotičnika v muzeju obravnavajo dogodek, ki je spremenil geopolitične razmere v svetu. Kultni slovenski film Na svidenje v naslednji vojni, ki je ob premieri leta 1980 v Sloveniji dvignil veliko prahu, je bil letos restavriran in digitaliziran. Po štiridesetih letih so člani ekipe osvetlili nekaj pretresljivih zanimivosti s snemanja. V oddaji bo predstavljen tudi jubilejni, šestdeseti kiparski simpozij Forma viva v Portorožu.

Rojaki nas tokrat vodijo vse do Venezuele.
Ustavimo se na Goriškem, kjer so želje po oživitvi hiše slovenskega skladatelja in zborovodje Lojzeta Bratuža.
Potujemo tui na severovzhod. Podpis pogodbe, vredne več kot 2 milijona evrov za razvoj Porabja na Madžarskem je praznik za Slovence. Čisto zadnji postanek pa nas čaka med Sombotelom in Mariborom, ki sta listino o sodelovanju podpisala že 71 leta, kasneje pa sta se mesti tudi pobratili. Po obdobju zatišja so na pobudo slovenskega konzulata iz Monoštra izpeljali projekt Sosed k sosedu.

Az adás tartalma:

- I. Nemzetközi Ifjúságügyi Kerekasztal Szentgotthárdon;
- Lendván járt Zelei József, Magyarország kerékpáros békenagykövete;
- az idősek és a sérülékeny csoportok segítésére szolgáló projekt;
- Dr. Zágorec-Csuka Juditot az Egyetemes Kultúra Lovagja címmel tüntették ki;
- lezárult a Lendvai Lions Klub virtuális jótékonysági akciója;
- a Szlovén Borlovagrendek Szövetségének találkozója;
- Galambos Tamás festőművész kiállítása Ljubljanában.

Vsebina oddaje:

- 1. Mednarodna mladinska okrogla miza v Monoštru;
- József Zelei, kolesarski ambasador miru Madžarske v Lendavi;
- projekt nudenja pomoči starejšim in ranljivim skupinam;
- Judit Zágorec Csuka imenovana za vitezinjo splošne kulture;
- Lions klub Lendava zaključil virtualno dobrodelno akcijo;
- srečanje Združenja slovenskega reda vitezov vina;
- razstava slikarja Tamása Galambosa v Ljubljani.

V zadnji oddaji prvega kroga se pomerijo Lea, Sara in Timo iz OŠ Gornji Petrovci (rumeni) ter Om, Matija in Tilen iz OŠ Stična – POŠ Zagradec (vijolični). Množice celih števil in zaporedje rimskih jim delajo preglavice, brez težav pa se znajdejo v srednjem veku in pri preštevanju zvezd v zastavi EU. Komu je bliže nosečnost in komu osmoza ter za koga je odločilno zadnje vprašanje, pa v 16. oddaji Malih sivih celic.

Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Kako se kot starš sprijazniš, da ima tvoj otrok redko gensko bolezen? Ne sprijazniš se. Iščeš rešitve in upaš, da bo znanost razvila nekaj novega,« pove eden od staršev v filmu. Redke genske bolezni v Sloveniji prizadenejo okoli 1000 otrok na leto. Za nekatere ni zdravila, pri drugih je napredek znanosti že popolnoma spremenil življenje obolelih in njihovih svojcev na bolje. Genska terapija izboljša potek bolezni ali jo celo odpravi. Čeprav je v medicini v ospredju šele nekaj let, prinaša revolucijo v zdravljenju redkih bolezni. Slovenija je v primerjavi z drugimi državami po svetu zelo uspešna pri odkrivanju in zdravljenju redkih bolezni. V državi deluje tudi raziskovalni inštitut, ki pomembno prispeva k razvoju genske terapije.

Zakaj velja Simon Jenko za pesnika Sorškega polja? “Če je Prešeren pisal visoko poezijo za izbrance in nas skušal približati zahodni Evropi, je Jenko preprostejši, bolj ljudski pesnik," pravijo literarni zgodovinarji, katerih pogled nam bo osvetlil slovenist in zgodovinar ddr. Igor Grdina. Dolga stoletja je bila Jenkova pesem Naprej (zastava slave) neuradna slovenska himna, danes pa je himna Slovenske vojske, a danes Jenkov spomin ohranja tudi nagrada za najboljšega slovenskega pesnika. Z Jenkovo nagrajenko Veroniko Dintinjano se bomo pogovarjali o tem, kaj pomeni danes pisati poezijo.

Bela pred šolo nestrpno pričakuje Sebastijana. Obljubil ji je popoldanski potep! A Sebastijan mora po pouku ostati v šoli, saj je v razred nehote pretihotapil razigranega hermelina, zato obljube ne more izpolniti. Adela prijazno povabi Belo, da bi skupaj preživeli popoldan. Elica, Kameron in Gabrijel pa izkoristijo priložnost in prelisičijo Belo …

Tudi Jonova druščina ima letne olimpijske igre, ko se pomeri v različnih športih.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Zgodovinsko-politična drama. Podkraljeva hiša v Delhiju je bila vselej dom britanskih vladarjev Indije. Po tristo letih se njihova vladavina končuje; lord Mountbatten, pravnuk kraljice Viktorije, leta 1947 še zadnjič prevzame vladarski položaj z nalogo, da Indijo vrne njenemu ljudstvu. Pripoved zgodovinske drame se odvije na tem velikem posestvu. V zgornjih nadstropjih je živel lord Mountbatten s soprogo in hčerjo, v pritličju pa je bilo nastanjenih 500 hindujskih, muslimanskih in sikhovskih služabnikov. Ko nova politična elita, Nehru, Jinnah in Gandhi, zahtevajo izročitev podkraljeve hiše novi neodvisni državi, to neogibno vodi v konflikt. Sprejeta je odločitev o delitvi dežele in ustanovitvi nove islamske države Pakistan, katere posledice je čutiti še danes. Film raziskuje dogodke skozi prizmo zakona med Dickiejem in Edwino Mountbatten ter romance med mladim hindujskim strežajem Jeetom in njegovo muslimansko izvoljenko Aalio. Mlada ljubimca se v burnem primežu konca imperija znajdeta v sporu z Mountbattnovimi in lastnima skupnostima, vendar jima to ne vzame upanja ...

VICEROY'S HOUSE / PODKRALJEVA HIŠA / UK, INDIA, SWE / 2017
Režija: Režiser: Gurinder Chadha / Scenarij: Paul Mayeda Berges, Gurinder Chadha in Moira Buffini / Sodelavci pri scenariju: Larry Collins, Dominique Lapierrey and Narendra Singh Sarila / Igrajo: Hugh Bonneville, Gillian Anderson, Manish Dayal, Huma Qureshi, Michael Gambon …

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Združenje filmskih snemalcev je nocoj v dvorani Kinoteke podelilo nagrado Iris za fotografijo v filmih za leto 2020. V projektnem prostoru Fundacije Ulay smo si ogledali razstavo Ekstatično telo, eklektično telo, ekscentrično telo, ki jo je kurirala Hana Ostan Ožbolt. Pogovarjali pa smo se tudi z novo direktorico Obalnih galerij Maro Ambrožič Verderber.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Povod za pogovor z režiserjem in profesorjem na AGRFT, Janezom Pipanom, je premiera odrske priredbe romana To noč sem jo videl
romanopisca in dramatika Draga Jančarja. Gre za širokopotezno koprodukcijo, ki se bo 24. 9. zgodila na odru mariborske Drame v sodelovanju z dunajskim Burgtheatrom, JDP iz Beograda in CD. Večjezična spektakelska uprizoritev sledi Jančarjevi zgodbi in v formi scenske balade v treh slikah na vznemirljiv način ugledališči Jančarjev roman.
Pipan je spregovoril tudi o stanju gledališča v času korona krize in komentiral gibanje Me too v kontekstu dogajanja na AGRFT.
Pogovor je vodila Marjana Ravnjak.

Kako se kot starš sprijazniš, da ima tvoj otrok redko gensko bolezen? Ne sprijazniš se. Iščeš rešitve in upaš, da bo znanost razvila nekaj novega,« pove eden od staršev v filmu. Redke genske bolezni v Sloveniji prizadenejo okoli 1000 otrok na leto. Za nekatere ni zdravila, pri drugih je napredek znanosti že popolnoma spremenil življenje obolelih in njihovih svojcev na bolje. Genska terapija izboljša potek bolezni ali jo celo odpravi. Čeprav je v medicini v ospredju šele nekaj let, prinaša revolucijo v zdravljenju redkih bolezni. Slovenija je v primerjavi z drugimi državami po svetu zelo uspešna pri odkrivanju in zdravljenju redkih bolezni. V državi deluje tudi raziskovalni inštitut, ki pomembno prispeva k razvoju genske terapije.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.