V Oslu so odprli Munchov muzej, kjer je zbranih več kot 26.000 umetniških del tega norveškega mojstra ekspresionizma. Tudi več verzij njegovega najbolj znanega dela Krik. V Londonu in New Yorku sta vrata odprli pop-up trgovini, v počastitev 75. obletnice rojstva Davida Bowieja. Bili pa smo tudi na koncertu Godalkanja v Sodnem stolpu v Mariboru, ki so ga tokrat pripravili violinist Jean-Christoph Gairard in slovenska najstniška zasedba Godalkanje Fiddle Gang.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Ana Tavčar in Lorella Flego vas prebujata ob sredah. Čas bo za zdravstvene nasvete s kredibilnimi strokovnjaki, posvetili pa se bosta tudi psihološkim temam in modnim trendom.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Do leta 2050 bo po ocenah Združenih narodov na Zemlji živelo že 10 milijard ljudi, zato bo eno od ključnih vprašanj, kako nahraniti človeštvo, obenem pa omiliti vpliv intenzivne pridelave hrane na naše okolje. Kakšen bo v prihodnosti sistem oskrbe s hrano in kakšen bo naš jedilnik? Bodo žuželke in meso iz laboratorija del vsakdanje prehrane?

Toni, ki je vedno prepeval, naj bo žena doma, Betko nepričakovano podpre, naj sprejme ponudbo za VD ravnateljico. Obljubi, da se bo vzgoji otrok bolj posvečal on. Kot ravnateljica pa hoče Betka svoj avto, čeprav ima le nekaj korakov do šole. Toni se prelevi v ekologa. Ženi prepusti bemveja, sebi pa privošči mamin bicikel. Za boljši izkoristek goriva začne razvažati tudi pice.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Povsod po Evropi so se javne radiotelevizije znašle pod plazom kritik, predvsem populističnih politikov in strank. Celo v Nemčiji, kjer javni televizijski in radijski servisi uživajo široko podporo državljanov, je Alternativi za Nemčijo v Spodnji Saški uspelo kar leto dni blokirati povišanje RTV-prispevka. V Avstriji so ORF-ovi novinarji in uredniki doživljali hude pritiske, ko je bila Svobodnjaška stranka del vladne koalicije. Na Poljskem in na Madžarskem, ugotavljajo strokovnjaki, sta javna RTV-ja že prestopila magično mejo transformacije iz javnega v državni medijski servis. Družbeno soglasje o vlogi javnih medijskih servisov je marsikje po Evropi skrhano, hkrati pa se zlasti v trdnih demokracijah utrjuje zavest, da je kakovosten javni medijski servis ključen za demokratično ureditev. In kako se v vsem tem zrcali Slovenija? V oddaji Dosje: Javne televizije v primežu politike. Avtorica: Ksenija Horvat.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Portugalska nima Sredozemskega morja, a je bila s kulturnega vidika vedno del Sredozemlja. Življenje ob portugalski obali nam bosta predstavila brata Pimenta, ki vodita restavracijo v bližini Sintre.
Malce bolj v notranjosti Portugalske pa sta Eglantina in Francisco prenovila družinsko kmetijo in iz nje naredila butični hotel, kjer lahko gostje uživajo v zgodovini, arhitekturi in lokalni hrani.

V oddaji Osmi dan smo se pogovarjali z Benjaminom Moserjem, avtorjem biografije o Susan Sontag, za katero je prejel Pulitzerjevo nagrado. Obiskali smo 40. festival nemega filma v Pordenonu, kjer je Andrej Goričar predstavil novo glasbo za film Erotikon z Ito Rino v glavni vlogi. Preverili smo, kako nastaja prestižna izdaja knjige Stati inu obstati o ključnih mejnikih slovenskega knjižnega jezika, književnosti ter kulture. Ob izidu dnevniških zapisov igralke in pisateljice Alje Tkačev pa smo se pogovarjali z njenimi prijatelji in gledališkimi sopotniki.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Az adás tartalma:

- az első lendvai olvasókör megalapításának 150. évfordulója;
- Dr. Zágorec-Csuka Judit Por és hamu című verseskötete;
- Iskolapad: a Dobronaki KÁI nemzetiségi programja.

Vsebina oddaje:

- 150-letnica ustanovitve prvega bralnega krožka v Lendavi;
- pesniška zbirka dr. Judit Zágorec Csuka z naslovom Prah in pepel;
- rubrika Šolska klop: narodnostni program DOŠ Dobrovnik.

V 2. oddaji Male sive celice se v kvizu pomerijo Julija, Lenart in Vid iz OŠ Mežica (rumeni) ter Lejla, Nejc in Peter iz OŠ Šmarje - Sap (vijolični). Skozi zgodovino, fiziko, gospodinjstvo in razloge za praznovanje jih vodi Juš. Tekmovalci ubranijo vse enajstmetrovke, črke iz labirinta oblečejo v dres, spretno vodijo psa skozi ovire in spoznavajo kašmir. Jasna za potrebe znanosti luknja vedro, tekmovalci OŠ Kajetana Koviča Poljčane (Gašper, Laren , Anej) in OŠ Križe (Nike Leo, Črt, Matic) pa se pomerijo v Hitrih lončkih. Kdo se bo prebil v drugi krog, poglejte v oddaji.

Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Utemeljitev knjižnega jezika je pri vsakem narodu eden najpomembnejših mejnikov. Danes se nam zdi samoumevno, da v slovenščini govorimo, pišemo, beremo in mislimo. Petsto let je, odkar je naš jezik začel dobivati književne prvine in tudi zaradi Adama Bohoriča postajal pravi jezik, postavljen ob bok drugim evropskim jezikom.

Usodo naroda piše tudi vsebina njegovih loncev, vsebino loncev pa narekujejo tudi kuharske knjige, ki to vsebino na tak ali drugačen način izrazijo. Slovenska kuharica je do danes izšla v skupni nakladi več kot 200.000 izvodov in doživela 30 različnih izdaj. Z etnologom dr. Janezom Bogatajem smo se pogovorili o njenem vplivu na generacije in tudi o besednjaku, ki je pomembno vplival na konstitucijo naše nacionalne kuhinje, ki je vedno odraz socialnoekonomskega polja. Pisateljica Katarina Marinčič je Kalinškovi pripisala sposobnost opazovanja, spontano demokratičnost in prirojeno svetovljanstvo, mladi kuharski mojster Simon Pirš pa je pokazal, kako se skozi kodificirano slovensko kuhinjo izraža milenijska kulinarika.

Sebastijan obljubi Adeli, da bosta skupaj pripravila šolsko predstavitev. A jo pusti na cedilu, čeprav ga Adela vselej rešuje iz kaše. Adela je razočarana. Razširijo se govorice, da se bo odselila. Sebastijan je čisto poklapan. Pred odhodom bi se ji rad odkupil in odloči se za tvegan vzpon na Skrivno goro, da bi ji tam našel nepozabno darilo. Preseneti pa ga snežni vihar …

Tudi Jonova druščina ima letne olimpijske igre, ko se pomeri v različnih športih.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Športna drama po resničnih dogodkih. Film je navdihujoča zgodba o sedemnajstletnem Aliju Jahaniju, Irancu, ki so ga starši skrivaj poslali v ZDA, da bi ga obvarovali pred vojno med Iranom in Irakom konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ko Ali prispe v Kalifornijo, ga sprejme stric, mamin brat. Vpiše se v srednjo šolo in se poskuša vživeti v novo okolje, kar pa mu ne gre najbolje. Braniti se mora pred šolskimi nasilneži, zaradi sporov z njimi pa zabrede v težave. A v šoli spozna tudi prvo ljubezen. Ob vseh težavah fant začne trenirati rokoborbo; če ne drugače, si bo morda tako prislužil spoštovanje vrstnikov …

AMERICAN WRESTLER: THE WIZARD / USA / 2016
Režija: Alex Ranarivelo / Scenarij: Ali Afshar, Brian Rudnick / Igrajo: George Kosturos, William Fichtner, Ali Afshar, Lia Marie Johnson, Gabriel Basso, Jon Voight, Sasha Feldman, Chase Mowen, Kevin G. Schmidt, Nicholas Guilak, Shannon Collis, Karina Andrews, Tony Panterra, Salome Azizi, John Asadi …

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Bili smo v Kranju, kjer se je danes začel 51. Teden slovenske drame, v Cankarjevem domu v Ljubljani pa smo si ogledali premiero lutkovno-glasbene predstave Moby Dick. Gre za koprodukcijo dvajsetih evropskih producentov, med katerimi je tudi Lutkovno gledališče Ljubljana. V Mali galeriji Cankarjevega doma serijo fotografij Preostanki razstavlja eden najvidnejših slovenskih fotografov DK, več pa tudi o slovenski klasiki Nasvidenje v naslednji vojni, ki so jo sinoči predvajali v kinu Arsenal v Berlinu.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Reformacija je pomenila velik korak v evropski zgodovini. V devetinštiridesetih letih, kolikor je trajala reformacija na Slovenskem, je izšlo 56 knjig, kar je ogromen dosežek. V fokus oddaje smo postavili Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, najobsežnejši in najnatančnejši zgodovinski slovar kakega obdobja slovenskega knjižnega jezika doslej. Nastajal je več kot štirideset let (kar je za slovaropisje zelo kratko obdobje) in prvi zvezek je pravkar izšel. Gostje: dr. Majda Merše, dr. Andreja Legan Ravnikar, dr. Jonatan Vinkler in dr. Kozma Ahačič.

Voditeljica: Nina Jerman

Utemeljitev knjižnega jezika je pri vsakem narodu eden najpomembnejših mejnikov. Danes se nam zdi samoumevno, da v slovenščini govorimo, pišemo, beremo in mislimo. Petsto let je, odkar je naš jezik začel dobivati književne prvine in tudi zaradi Adama Bohoriča postajal pravi jezik, postavljen ob bok drugim evropskim jezikom.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.