UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

V času zimskih olimpijskih iger smo pripravili izbor nekaterih najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Lepa Vida velja za enega največjih ohranjenih slovenskih folklornih izročil in mitoloških motivov, ki se je ohranil v ljudski baladi.

Prav arhetipskost Lepe Vide jo je naredilo nesmrtno, saj gre v njenem primeru za enega najmočnejših simbolnih likov, katerega obravnava se pojavlja skozi vso zgodovino. Njegova vsebinska kontroverznost je tolikšna, da bo še dolgo lahko navdih različnim obravnavam in interpretacijam.
Zanimiva in ilustrativna je misel Antona Ocvirka: »Čim bolj daleč je človek od Lepe Vide, tem bližji ji je, čim bližji ji je, tem bolj daleč je od nje. Vsakdo nosi Lepo Vido v sebi, pa vsakdo hrepeni po njej« .
Potem, ko je Prešeren objavil leta 1832 v Kranjski čbelici pesem Od Lepe Vide, je ta ljudska balada vstopila v nov svet in Lepo Vido postavila na pot arhetipa hrepenenja. Ivan Cankar jo je ustoličil kot svoje zadnje dramsko delo, Prešernovi žerjavi so se tu dvignili še višje. Hrepenenje je postalo hrepenenje po neskončnem. Lepa Vida je stopala naprej strmo po poti slovenske književnosti, doživela je preko sedemdeset različnih literarnih obdelav. Če je Cankarja navdahnila Prešernova Lepa Vida, pa je Cankar izzval s svojim delom Rudija Šeliga. Njegova Lepa Vida hrepeni po hrepenenju samem.
Šele hrepenenje naredi človeka za človeka je resnica, ki jo že stoletja prinaša Lepa Vida in ta resnica ima ne le slovenske pač pa svetovne razsežnosti. Je obče človeška.
Pri realizaciji filma, ki je nastal v produkciji Dokumentarnega programa TVS, so sodelovali avtorji: scenaristka Nuša Ekar, režiser Božo Grlj, direktor fotografije Jure Nemec, montažer Martin Kastelic.

Olimpijske igre v Pekingu so se začele na mednarodni dan bratstva. Papež Frančišek poziva h kulturi družbenega prijateljstva. Kultura pa je povezana z vero. V okrožnici Vsi bratje je papež dejal, da vera navdihuje in vodi kulturo skozi stoletja do današnjih dni. Slovensko kulturo s svojimi darovi oblikujejo umetniki. Nekaterim med njimi bodo tudi letos podelili Prešernovo nagrado in nagrade Prešernovega sklada.
Drugega februarja, na praznik Gospodovega darovanja ali svečnico, po slovenskem običaju sklenemo božični čas. Svečnica je dan Bogu posvečenega življenja. Februarja vabi papež k molitvi, namenjeni posebej redovnicam in posvečenim ženam. Redovnice in redovniki pa so tudi pri nas vabljeni, da se vključujejo v sinodalno dogajanje Cerkve na Slovenskem. Z učitelji in vzgojitelji jih je Inštitut Integrum povabil na strokovni seminar o moči dotika.

Vipavska dolina leži v zahodnem delu Slovenije, na prehodu iz osrednje Slovenije v furlansko nižino. Od vzhoda proti zahodu jo oklepajo planote Nanos, Hrušica in izraziti rob Trnovskega gozda. Na jugu jo od Krasa ločijo Vipavski griči. Na zahodu se Dolina izteka v Goriško ravan. Gladko dolinsko dno je odžejano z glavno vodno žilo – reko Vipavo, ki veže zgornji in spodnji konec doline. Svoje popotovanje začenja v Vipavi, od nas pa se, hiteča proti Soči, poslovi v spodnji Vipavski dolini. Tu je doma famozna vipavska jota s kislo repo, ki so jo sicer izvorno pripravljali z zeljem, a je repo v tem času lažje dobiti. Značilne jedi so še fižolova mineštra - gostljata juha iz kuhanega pretlačenega in celega fižola v zrnju s koruzno polento, šelinka - juha iz gomoljev in listov zelene, zelenjave in začimb ter svinjskim parkljem, ki se v njej kuhajo (k juhi jedo polento) in skuha - z vinom okisana enolončnica iz leče ali fižola v zrnju z začimbami (v njej kuhajo tudi klobase ali gnjatne obreznine). Posebna značilnost gornje Vipavske doline je močan severovzhodni veter - burja, ki se zaganja s hitrostjo 120 kilometrov na uro in celo več. Prav na burjo je vezana slikovita podoba s kamni obloženih streh.

Ker sta danes kuhanje prevzeli babi in vnukinja, gre ata zopet na tržnico. Tam ima svojo branjevko, s katero se zanimivo zaplete. Branjevko igra Ljerka Belak.

Na bogato tradicionalno dolenjsko kuhinjo so zagotovo vplivale tudi sosednje dežele in njihove tradicionalne jedi, zato boste tukaj našli italijanske, madžarske, avstrijske, balkanske in še katere značilnosti. Vsekakor morate poskusiti tradicionalno hrano, ki so jo včasih veliko bolj jedli kot danes. Različne vrste štrukljev, žgancev, matevž (zabeljena priloga iz tlačenega fižola in krompirja, ki se prilega k mesnim jedem in dušenemu zelju), razne kaše (prosena, ječmenova in ajdova) ter ajdove in koruzne žgance. Danes bo ata, babi in vnukinja kuhali fižolovo juho ter cmoke, tiste žmohtne polnjene cmoke z jagodovim ter borovničevim nadevom ter tako na zanimi ter hudomušen način predstavili kulinariku Dolenjske. A tokrat tudi brez obiska babi na tržnici ne gre…

Prvi del serije začenja raziskovalni potep po Smrekovškem pogorju na južni strani geoparka. Na njem se razkrijejo edinstveni geološki prizori iz kamninske notranjosti smrekovškega vulkana. Nastajala je ob izlivih in eksplozijah magme, plazovih vulkanskega prahu in usedanju le-tega na pobočja podmorskega vulkana. Na severni strani pogorja se znajdemo v območju Periadriatskega preloma – zaznamujejo ga sledovi živahnega tektonskega dogajanja še posebno med bližanjem in trkom afriške in evrazijske celinske plošče. To so pasovi kamnin, ki so ob tem nastajale in jih lahko opazujemo na črti preloma, ki tudi ločuje dve veliki geotektonski celoti – Južne Alpe in Vzhodne Alpe. Kamnine spremljajo tudi zanimive botanične zgodbe na teh odmaknjenih območjih.

Gostja tokratne oddaje Intervju je direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja PIC in soustanoviteljica Pravne mreže za varstvo demokracije, Katarina Bervar Sternad. V Pravni mreži za varstvo demokracije so se pred dobrim letom povezale štiri nevladne organizacije, ki delujejo na področju varstva človekovih pravic in demokracije: poleg PIC-a še Amnesty International Slovenija, zavod Danes je nov dan in Zavod za kulturo raznolikosti Open. V letu dni je Pravna mreža pomagala že skoraj 1200 posameznikom, opravila 21 opazovanj protestov, pripravila predlog zakona in uspešno ustavno pobudo. 158-krat je posredovala v prekrškovnih postopkih, na državnem tožilstvu je vložila 49 izrednih pravnih sredstev. S Katarino Bervar Sternad se bo pogovarjala Ksenija Horvat.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Oddaja sredi raznolikega olimpijskega dogajanja ponuja prvo priložnost za pregled najzanimivejših rezultatov in napoved popoldanskih dogodkov.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Deseta oddaja govori o našem domu, čudnem kamnu sredi vesolja. Ali je res tako čuden oziroma poseben? Smo v vesolju sami? Bi lahko navezali stik z Nezemljani?

ONE STRANGE ROCK / Velika Britanija, ZDA / 2018 / režija: Alice Jones

Fiamme nere, italijanski prevod romana Črni obroč tržaškega pisatelja in pesnika Marija Čuka so uvrstili med 11 finalistov, nominiranih za italijansko književno nagrado Nabokov, poimenovano po pisatelju Vladimirju Nabokovu. Knjigo, ki je izšla pri tržaški založbi Mladika, je v italijanščino prevedla Martina Clerici. Roman je strokovno žirijo v Apuliji med več 100 romani prepričal s svojo pripovedno in vsebinsko prodornostjo. V studiu se nam je pridružil avtor tega prvega romanskenega opisa o Narodnem domu Marij Čuk.

Zaradi pandemije so tudi letošnji dnevi odprtih vrat na šolah večinoma potekali v virtualni obliki. Do vpisovanja za šolsko leto 2022/23 pa izobraževalne ustanove vabijo na osebne pogovore. To velja tudi za Slovensko gimnazijo in Dvojezično zvezno trgovsko akademijo v Celovcu ter Višjo šolo za gospodarske poklice Št. Peter.
Kljub okoliščinam je zanimanja za glasbeni pouk na Glasbeni šoli dežele Koroške zelo veliko. Ob skorajšnjem koncu prvega polletja koncertov sicer tudi letos ne bo, veselje do igranja glasbil pa pri učenkah in učencih ostaja nespremenjeno.
Nužej Tolmaier, predsednik Narodopisnega društva Urban Jarnik in dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze, je za svoje dragoceno delo na kulturnem in narodopisnem področju ter za osebna prizadevanja za vsestranski kulturni razvoj med koroškimi Slovenci prejel 43. Tischlerjevo nagrado.
V Tinjah so se s tradicionalno prireditvijo ob slovenskem kulturnem prazniku spomnili največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Zaradi varnostnih predpisov in drugih okoliščin pa je bila prireditev izvedena na hibriden način.
Internet: http://slovenci.orf.at

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Olimpijski dan v Pekingu se bo ravno zaključil, oddaja pa prinaša prvi celovit pregled dnevnih dogodkov. Ponujamo prve odzive slovenskih tekmovalcev in mednarodnih junakov iger.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Primož Suhodolčan je že vrsto let eden najbolj priljubljenih slovenskih sodobnih otroških in mladinskih pisateljev. Je velik športni navdušenec, zato številne njegove knjige govorijo o športnikih in športu. Za prvo knjigo o Ranti, Košarkar naj bo!, je kar petkrat prejel priznanje po izboru bralcev moja naj knjiga, po zgodbi so posneli tudi film. Njegov vzornik in mentor je bil oče Leopold Suhodolčan; po očetovi smrti je nadaljeval njegove zgodbe o Naočniku in Očalniku ter za najmlajše objavljal dogodivščine Petra Nosa. Primož Suhodolčan pa se ne preživlja le s pisano besedo. Že več kot 30 let je tudi solastnik podjetja Inter diskont, ki se ukvarja s prodajo ročnega in električnega orodja ter zaposluje več kot 30 ljudi.

Vida In Jani pripravita veliki “kolcarski izziv”, ki naj bi Mici pomagal znebiti se nadležnega kolcanja.

Liza in Mario nabirata jabolka, saj bi Štef za večerjo rad pripravil pečena jabolka. Jani potrebuje pomoč v svetilniku in pokliče Štefa, ki obtiči v dvigalu. Kako naj zdaj pripravi pečena jabolka? Danes mu bo morala pomagati kar kuharica Lizi.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Zimske olimpijske igre vsak dan prinašajo nove nosilce medalj, zgodbe o uspehu, hrepenenju, športnem duhu in še marsičem. Najzanimivejše vam ponujamo v podaljšani osrednji olimpijski oddaji. Dogajanje v Pekingu bodo osvetlili naši poročevalci na prizorišču in gostje v studiu.

Up sreče v prsih hrani je naslov letošnje državne proslave ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku in podelitvi Prešernovih nagrad. Program, ki temelji na Prešernovem Krstu pri Savici, je zasnovala ekipa Gledališča Koper pod režijsko taktirko Katje Pegan. Počastili bodo letošnja Prešernova nagrajenca dr. Kajetana Gantarja in dr. Mirka Cudermana ter nagrajence Prešernovega sklada Špelo Čadež, Dušana Kirbiša, Jette Ostan Vejrup, Anjo Štefan, Andrejo Zakonjšek Krt in Damijana Močnika. Slavnostni govornik bo predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič, program pa bo povezovala Karin Sabadin.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Izpostavili bomo ključne poudarke državne proslave ob Prešernovem dnevu in pogledali v Narodno in univerzitetno knjižnico na razstavo portretov Melite Vovk. Obiskali bomo tudi Staro mestno elektrarno v Ljubljani in delavnico Tandem 1: Delo in sreča. Program delavnice, ki je del mednarodne mreže Močnejše periferije: Južno partnerstvo, je zastavljen kot predstavitev slovenskih umetnic in umetnikov, ki so se s svojimi prijavami partnerjem zdeli zelo zanimivi za potencialna sodelovanja. Bili smo tudi na podelitvi italijanske vsedržavne književne nagrade, poimenovane po pisatelju Vladimirju Nabokovu. Italijanski prevod romana Črni obroč tržaškega pisatelja in pesnika Marija Čuka je osvojil drugo mesto.

Na olimpijskih igrah se bo kmalu začel nov tekmovalni dan, zadnja večerna oddaja pa je priložnost za napoved glavnih dogodkov prihajajočega dne. Prav tako bodo v njej prostor dobili ostali športni dogodki, ki niso povezani z igrami v Pekingu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Muzikolog in zborovodja dr. Mirko Cuderman je v petdesetletni karieri ključno zaznamoval naše glasbeno življenje. V uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija so ob njegovi 80-letnici ustvarili dokumentarni portret, ki predstavlja njegovo osebnost in življenjsko pot, tudi intimna razmišljanja o otroštvu, duhovniškem poklicu in poslanstvu glasbenika. Posnet je bil v domačih Tupaličah in Preddvoru, v Ljubljani in na Dunaju.
Mirko Cuderman je vodil najvidnejše slovenske zbore, nekatere je tudi ustanovil: Stolni pevski zbor sv. Nikolaja, Consortium musicum, Komorni zbor RTV Slovenija, Slovenski komorni zbor, Slovenski oktet. Z njimi je izvedel številne koncertne programe, veliko snemal ter posnetke s slovenskimi glasbenimi deli izdal na ploščah in zgoščenkah. Cudermanovo znanje je izjemno in predal ga je tudi študentom ljubljanske Akademije za glasbo. Urednica Danica Dolinar, scenarist Andrej Doblehar, režiser Marko Cafnik.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Zimske olimpijske igre vsak dan prinašajo nove nosilce medalj, zgodbe o uspehu, hrepenenju, športnem duhu in še marsičem. Najzanimivejše vam ponujamo v podaljšani osrednji olimpijski oddaji. Dogajanje v Pekingu bodo osvetlili naši poročevalci na prizorišču in gostje v studiu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.