Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. Za vse udeležence v prometu svetujemo v prometnih minutah. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, sreda pa bo tudi dan za pregled aktualnega dogajanja v športnem svetu. Po deveti uri razrešujemo dileme o življenjskih temah, ki se dotikajo nas vseh, vam svetujemo o vrtninah in cvetlicah, ob koncu oddaje pa z Danico Lovenjak preverjamo družabno kroniko. Vaša sredina gostitelja sta Špela Močnik in David Urankar, zato je jutro z nami zmeraj dobro jutro!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Svet je konec 18. stoletja močno zaznamovalo prebujajoče se revolucionarno gibanje, Evropo pa tudi vzpon francoskega vojskovodje Napoleona, ki je nizal zmago za zmago in prestrašil tradicionalne monarhe. Ko jim ga je končno uspelo premagati, so ustanovili Sveto alianso, ki bi v Evropi skrbela za red in mir. Kronane glave in drugi politiki so na svojih srečanjih reševali pereča politična vprašanja. Leta 1821 so prišli tudi v Ljubljano, ki je tako za dobre štiri mesece postala središče svetovne politike.

Hrvaška kulinarika nam je vsem dobro znana predvsem po ribjih jedeh .Mi bomo predstavili njihovo specialiteto pod imenom Kulen , ki jo večinoma uporabljajo za predjed . Vnukinja se odpravi na tržnico do branjevke, ki je zopet polna nasvetov o zdravju in lepih besed o njeni sestri . Babica se dobro pripravi na samo Hrvaško kulinariko ter vnukinji in atu naredi kratek podrobnejši opis.
Hrvaška je geografsko zelo pestra in preko različnih okolij raztegnjena dežela z velikimi razlikami med urbanim in podeželskim ter obalnim in celinskim življenjem, kar je zagotovo vplivalo na posebnosti lokalne kulinarike, stoletja je bila tudi križišče osvajalcev in trgovcev, preko njenega ozemlja so potekale celo poti začimb. Domačini so vplive tujcev in novosti, ki so jih prinesli trgovci, sprejemali in vgrajevali v svoje tradicije.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

V dokumentarni oddaji spoznamo življenje in osupljive dosežke Petra Carla Fabergéja, znamenitega ruskega draguljarja francoskih korenin, mojstra oblikovanja okrasnih predmetov in nakita. Najbolj prepoznaven del njegove dediščine so izjemna carska velikonočna jajca. Leta 1885 ga je namreč car Aleksander III. imenoval za draguljarja carske krone in za veliko noč soprogo Marijo Fjodorovno prvič obdaril s Fabergéjevo mojstrovino.

FABERGÉ, THE MAKING OF A LEGEND / FABERGÉ: LES OBJETS DU DESIR / Francija / 2021 / Režija: Jean-Pierre Cottet

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Razvpita je zgodba tragičnega konca življenja mlade valižanske princese Diane, ki bi letos praznovala 60. rojstni dan. Manj pa je širši javnosti poznano življenje kraljice ljudskih src pred vselitvijo v kraljevo palačo in nezaslišanim nadlegovanjem paparacev. Ne nazadnje je Diana pripadala zelo ugledni rodbini Spencer, ki je veliko štela že v času Tudorjev.

PRINCESS DIANA: WHO DO YOU THINK SHE WAS? / Velika Britanija / 2021 / Režija: William Simpson

Marko Sluga – ekonomist in pravnik, športnik, zbiratelj. Delal je po vsem svetu, predvsem na področju računalništva. S športom se ukvarja že od mladosti. Treniral je rokomet, tenis, namizni tenis. Njegova velika ljubezen je atletika. Še posebej se ji posveča zdaj, ko je veteran. Je državni rekorder v skoku v višino v svoji kategoriji. Rad ima umetnost. Pohvali se lahko z izjemno zbirko bidermajerskega pohištva in umetniških slik.

Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

A Nagyító alatt című adás témája a Muraszombati Mura-vidéki Múzeum gyűjteménye.

Tema oddaje Pod drobnogledom je zbirka Pomurskega muzeja v Murski Soboti.

V 12. oddaji Male sive celice se v kvizu za osmino finala spopadejo Lina, Tibor in Nejc iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana (rumeni) ter Vid, Lev in Jure iz OŠ Draga Kobala Maribor (vijolični), v Hitrih lončkih pa dva Marka in Tilen iz OŠ Šmarje-Sap ter Neja, Matija in Lenart iz OŠ Toma Brejca Kamnik. V kvizu so tekmovalci priključeni na omrežje, spoznavajo naše prednike, pesnijo sonete, si natikajo rogove in uspešno zatrejo plesen. Vijolični so boljši hokejisti, rumeni pa gradbinci. Kdo se hitreje prebija skozi labirint in kdo na vrh lončkov, pa v oddaji.

Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

V sprintu na 100 metrov se pomerita noj in žirafa. Ko se noj poškoduje, kljub bolečinam noče zapustiti steze.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Disleksija je za vedno, ne izgine in ne pomeni samo težav pri branju, pisanju ali matematiki, temveč se med drugim kaže tudi pri koordinaciji, ravnotežju, zbranosti. O posmehovanju, podcenjevanju, premagovanju težav in uspehih pripovedujejo junaki še enih Posebnih zgodb. Klari so disleksijo odkrili šele v srednji šoli, do takrat je težave premagovala z veliko truda in dodatnega učenja sama. Danes ima pred seboj jasen cilj, o katerem ne dvomi, da ga bo dosegla. Vid in Uroš sta brata, oba z diagnozo disleksija. Starejši petošolec je zaradi težav z branjem ponavljal tretji razred, ob strokovni pomoči težave zdaj obvladuje. Mlajši Uroš ima težjo obliko disleksije in hodi na korektivne treninge. Gojc se je za študij slovenščine, knjižničarstva in pozneje tudi za igralski poklic odločil iz kljubovanja disleksiji oziroma kompleksom, ki jih je v otroštvu imel zaradi nerazumevajoče učiteljice. Več o disleksiji in življenju s to dedno, nevrološko pogojeno motnjo bosta povedala tudi klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin in dr. Marko Kalan, profesor defektologije.
Scenarij: Milica Prešeren, režija: Primož Meško

Belo, Sebastijana in prijatelje med vsakoletnim preštevanjem gamsov zaskrbi, ker v čredi pogrešajo gamsovko z mladičkom Franom. Bela najde slabotnega Frana, ki se še zmeraj hrani le z materinim mlekom in bi ga mama morala čim prej podojiti. A gamsovke ni nikjer. Bela, Sebastijan in Adela se znajdejo pred zahtevno nalogo, kje najti Franovo mamo …

Poljska kuhinja se razvija že stoletja, skupaj s sosednjima slovaško in češko, nanjo pa je vplivala tudi širša, srednjeevropska okolica, sploh nemška, avstrijska in madžarska kuhinja. Hkrati je poljska kuhinja vsrkala tudi židovske, francoske, turške in italijanske kulinarične vplive.
Poljska kuhinja je tradicionalno bogata z mesom, veliko kuha z zimsko zelenjavo, sploh z zeljem. Pozna veliko vrst testenin, cmočkov in cmokov ter veliko kaš. Je krepka, kalorična, uporablja veliko smetane in jajc. Tako bo ata tokrat vnukinji Ajdi predstavil Pirožke in Pončeke, na trgu pa vnukinja z inšpektorjem najdeta rešitev za skupne težave. Jedilni kot pa je spet poljsko obarvan po zaslugi babice Ljerke Belak.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Nocoj v Kulturi o včerajšnji slovenski premieri mladinskega filma Gajin svet 2 v Križankah v sklopu Ljubljana festivala, v Benetkah se začenja 79. mednarodni filmski festival, bili pa smo tudi na premieri nove predstave v Lutkovnem gledališču Maribor: Lutkovni zajec in samostanska miš.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Znanstvenofantastična romanca. Alma je nemška znanstvenica, ki pristane na prav poseben eksperiment. Sodelovala naj bi v izrednem poskusu, pravzaprav raziskavi, ki bi pripomogla k nadaljnjem financiranju njenega znanstvenega dela. Za tri tedne bo morala sobivati z robotom, humanoidom moškega spola, ki je prirejen njenim potrebam in značaju in čigar umetna inteligenca je nastavljena za idealno skupno življenje z Almo. Tako v njeno življenje vstopi Tom, robot, ustvarjen samo zato, da bi ustrezal njej in jo naredil srečno …
Film je romanca, ki na igriv in svojstven način povzema pojme ljubezni in hrepenenja in jih sooči s sodobnostjo današnjega čustvovanja in razumevanja ljubezni.

I'M YOUR MAN / ICH BIN DEIN MENSCH / PRAVI MOŠKI / NEMČIJA / 2021
Režija: Maria Schrader / Scenarij: Jan Schomburg, Maria Schrader / po kratki zgodbi Emme Braslavsky / Igrajo: Maren Eggert, Dan Stevens, Sandra Hüller, Hans Löw, Wolfgang Hübsch, Annika Meier, Falilou Seck in drugi …

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

V tokratnem Profilu se bo Darja Korez Korenčan pogovarjala z dirigentko Danielo Candillari, ki ima v ZDA zavidljivo kariero, saj je lani debitirala v Metropolitanski operni hiši, sodeluje z Newyorško filharmonijo, s Carnigie Hall, Chikaško Lyric Opero in mnogimi drugimi opernimi in koncertnimi hišami, v tej sezoni pa je postala tudi glavna dirigentka v St.Louis opera Theatre. Odraščala je v Mariboru in svojo glasbeno pot po študiju v Gradcu, na Dunaju in v ZDA začela v SNG Maribor, kamor se vedno rada vrača, sicer pa bo v novi sezoni sodelovala tudi z ugledno Deutsche Oper Berlin. V Profilu je spregovorila o tem kako si je utrla pot na koncertne in operne odre v ZDA in kakšen je njen pogled na dirigiranje tako železnega repertoarja kot sodobnih del.

Disleksija je za vedno, ne izgine in ne pomeni samo težav pri branju, pisanju ali matematiki, temveč se med drugim kaže tudi pri koordinaciji, ravnotežju, zbranosti. O posmehovanju, podcenjevanju, premagovanju težav in uspehih pripovedujejo junaki še enih Posebnih zgodb. Klari so disleksijo odkrili šele v srednji šoli, do takrat je težave premagovala z veliko truda in dodatnega učenja sama. Danes ima pred seboj jasen cilj, o katerem ne dvomi, da ga bo dosegla. Vid in Uroš sta brata, oba z diagnozo disleksija. Starejši petošolec je zaradi težav z branjem ponavljal tretji razred, ob strokovni pomoči težave zdaj obvladuje. Mlajši Uroš ima težjo obliko disleksije in hodi na korektivne treninge. Gojc se je za študij slovenščine, knjižničarstva in pozneje tudi za igralski poklic odločil iz kljubovanja disleksiji oziroma kompleksom, ki jih je v otroštvu imel zaradi nerazumevajoče učiteljice. Več o disleksiji in življenju s to dedno, nevrološko pogojeno motnjo bosta povedala tudi klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin in dr. Marko Kalan, profesor defektologije.
Scenarij: Milica Prešeren, režija: Primož Meško

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Nocoj v Kulturi o včerajšnji slovenski premieri mladinskega filma Gajin svet 2 v Križankah v sklopu Ljubljana festivala, v Benetkah se začenja 79. mednarodni filmski festival, bili pa smo tudi na premieri nove predstave v Lutkovnem gledališču Maribor: Lutkovni zajec in samostanska miš.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.