Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Disleksija je za vedno, ne izgine in ne pomeni samo težav pri branju, pisanju ali matematiki, temveč se med drugim kaže tudi pri koordinaciji, ravnotežju, zbranosti. O posmehovanju, podcenjevanju, premagovanju težav in uspehih pripovedujejo junaki še enih Posebnih zgodb. Klari so disleksijo odkrili šele v srednji šoli, do takrat je težave premagovala z veliko truda in dodatnega učenja sama. Danes ima pred seboj jasen cilj, o katerem ne dvomi, da ga bo dosegla. Vid in Uroš sta brata, oba z diagnozo disleksija. Starejši petošolec je zaradi težav z branjem ponavljal tretji razred, ob strokovni pomoči težave zdaj obvladuje. Mlajši Uroš ima težjo obliko disleksije in hodi na korektivne treninge. Gojc se je za študij slovenščine, knjižničarstva in pozneje tudi za igralski poklic odločil iz kljubovanja disleksiji oziroma kompleksom, ki jih je v otroštvu imel zaradi nerazumevajoče učiteljice. Več o disleksiji in življenju s to dedno, nevrološko pogojeno motnjo bosta povedala tudi klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin in dr. Marko Kalan, profesor defektologije.
Scenarij: Milica Prešeren, režija: Primož Meško

Poljska kuhinja se razvija že stoletja, skupaj s sosednjima slovaško in češko, nanjo pa je vplivala tudi širša, srednjeevropska okolica, sploh nemška, avstrijska in madžarska kuhinja. Hkrati je poljska kuhinja vsrkala tudi židovske, francoske, turške in italijanske kulinarične vplive.
Poljska kuhinja je tradicionalno bogata z mesom, veliko kuha z zimsko zelenjavo, sploh z zeljem. Pozna veliko vrst testenin, cmočkov in cmokov ter veliko kaš. Je krepka, kalorična, uporablja veliko smetane in jajc. Tako bo ata tokrat vnukinji Ajdi predstavil Pirožke in Pončeke, na trgu pa vnukinja z inšpektorjem najdeta rešitev za skupne težave. Jedilni kot pa je spet poljsko obarvan po zaslugi babice Ljerke Belak.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Društvo Glasbena matica Ljubljana letos praznuje častitljiv jubilej, sto petdeset let. Najplodnejše obdobje njenega delovanja je bilo pred drugo svetovno vojno. Dogodki po vojni so močno zarezali v njeno podobo, saj je bila sprva razpuščena, nato pa je bilo njeno delovanje dovoljeno, vendar v močno okrnjeni obliki. Kontinuiteto društva je ohranjal Mešani pevski zbor Glasbene matice, in to vse do demokratičnih sprememb, ko sta bili društvu v postopku denacionalizacije vrnjeni dve hiši v središču Ljubljane.
Kakšen je pomen Glasbene matice Ljubljana danes in kako naj se pred začetkom šolskega leta starši odločijo za glasbeno izobraževanje in udejstvovanje svojih otrok?

Voditeljica: Vida Petrovčič

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Degas – stremljenje k popolnosti
Edgar Degas se je upiral oznaki impresionist, čeprav je bil sodobnik Moneta, Maneta, Renoirja in drugih velikih francoskih slikarjev 19. stoletja. Znan je bil po obsedenosti s popolnostjo, ki ga je gnala k neskončnemu popravljanju svojih umetniških del, med katerimi so bili slike, kipi in celo soneti. V visoki starosti je skoraj oslepel; zaradi napornega značaja so ga zapustili prijatelji in umrl je osamljen. Zapustil je neprecenljivo dediščino umetnin, med katerimi je več sto upodobitev baletk, ki so bile eden njegovih najbolj priljubljenih motivov.

EXHIBITION ON SCREEN (II.): PASSION FOR PERFECTION / Velika Britanija / 2018 / režija: David Bickerstaff

Novi Matajur, tednik Slovencev videnske pokrajine, je leta 2020 praznoval 70-letnico svojega nastanka, in sicer še s prvotnim imenom Matajur. Z ožjimi sodelavci in prijatelji časopisa se v polurni oddaji sprehodimo ne le skozi zgodovino samega tednika, temveč tudi skozi pestro zgodovino Benečije in medtem spoznamo vlogo, ki jo je Novi Matajur prevzel na tem burnem stičišču zahodne in vzhodne Evrope, ki je v povojnem obdobju spoznal, kaj pomeni termin železna zavesa. Kako se je vloga tednika skozi čas, vse do danes, spreminjala ? V oddaji so sodelovali odgovorni urednik Novega Matajurja, Miha Obit, bivša odgovorna urednica, Iole Namor, sodelavec in predsednik zadruge, Rudi Pavšič ter hčerka ustanovitelja Matajurja, Vojmirja Tedoldija, Olgica Tedoldi. Realizacija reportaže Video-Pro.

Az adás tartalma:

- 5. LindArt Junior képzőművészeti tábor;
- kézműves tábor Domonkosfán;
- a Step Afrika tánctábor Lendván;
- kézműves alkotótábor Hosszúfaluban;
- Hajnalcsillag református hittantábor;
- Összetartozunk tábor Hodoson.

Vsebina oddaje:

- 5. likovna delavnica LindArt Junior;
- rokodelski tabor v Domanjševcih;
- plesni tabor Step Afrika v Lendavi;
- rokodelski ustvarjalni tabor v Dolgi vasi;
- reformatorski verski tabor Jutranjica;
- tabor Sodimo skupaj na Hodošu.

Tokratni Krompir bo poseben in nenavaden, Krompirjev studio pa nabito poln! Voditelji Nika, Nik in Klemen bodo v živo v družbi številnih mladih gledalcev, skupaj se bodo pomerili v zabavnih izzivih in uživali ob glasbi tolkalcev zasedbe MUVARUVA GRUVA.

Priznanega športnega fizioterapevta tjulnja obišče žirafa, ki se ne drži najbolje.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Znanost si želi spoznati naš svet. Prizadeva si biti eksaktna, išče zakonitosti, to pa dela metodično in sistematično. Kako znanstveniki raziskujejo, kako pridejo do spoznanj, kako jih ovrednotijo, sprejmejo ali zavržejo? Znanstveniki svoje raziskave objavljajo v znanstvenih revijah. Najstarejša je Philosofical Transaction, ki je prvič izšla leta 1665. Prvi izvod ene izmed najuglednejših znanstvenih revij, britanske revije Nature, pa je bil natisnjen pred 153 leti. Kako se znanstvene revije razlikujejo med seboj?
Kako deluje znanost?

Jezeru Retba pravijo tudi rožnato jezero. Take barve je zato, ker je v njem veliko alg, ki mu dajejo tako barvo. Zafrk pa misli, da je to jezero jagodnega mleka. In zato hoče vsega zase. Tja se odpravi, da bi jezero izpraznil. Toda čaka ga veliko presenečenje.

Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti!
Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse.
Po dolgem delovniku se prileže malo kuharske sprostitve. Tortilje lahko pripravljamo takrat, ko bi radi svoje bližnje dobro in hitro nasitili, toda nimamo časa za veliko nabavo. Vam zveni to presenetljivo: tortilje, pa nobenih posebnih sestavin? Tako je! Taka burritos-pojedina se pričara dobesedno iz zalog in shrambe.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Poročamo z otvoritve Beneškega filmskega festivala, pa tudi z dogajanja pod okriljem festivala sodobnega ples Platforma v Mariboru. V tivolskem Grafičnem atelijeju MGLC smo si ogledali prodajno razstavo fotografinje Azadeh Hashemzadeh, ki je v Ljubljano pribežala iz Irana, na gradu Rajhenburg pa razstavo Vaje iz optimizma Irene Romih. Mestna občina Kanj bo nagrado julija za najboljšo igralsko stvaritev v minuli sezoni podelila igralcu Borutu Veselku.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V prvi Tarči nove sezone o ozadjih predsedniške tekme; kako se v medijih izvajajo napadi na konkurente, kdo se skriva za njimi. Po nenadnem umiku Marte Kos, tretjeuvrščene v javnomnenjskih anketah, sta za zdaj daleč pred drugimi odvetnica Nataša Pirc Musar in poslanec Anže Logar.

Prijatelja motorista zapustita svoje območje udobja in se iz domače Nemčije podata čez Romunijo in Turčijo, čez Kavkaz in Osrednjo Azijo do strehe sveta. Po skoraj šestih mesecih, 14 državah in 28 000 kilometrih prispeta vse do Goe v Indiji.

2. del:
Dva tedna po tem, ko sta Erik Peters in Alain Berger zapustila domovino in prek Turčije pripotovala v Gruzijo, se je njuno potovanje na Kavkazu spremenilo v pravo pustolovščino. Po Kaspijskem morju sta priplula v Kazahstan, kjer se že pripravljata na nove dogodivščine v Kirgiziji, na Kitajskem in v Pakistanu!

HIMALAYA CALLING / HIMALAYA CALLING – AUF DEM LANDWEG ZU DEN HÖCHSTEN PÄSSEN DER WELT / Nemčija / 2020 / Režija: Erik Peters

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

V oddaji Osmi dan med drugim predstavljamo, zakaj je Italija tako uspešna pri vpisu svoje dediščine na Unescove sezname. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec je raziskoval številne primere v tej sicer kulturni in zgodovinsko bogati državi, ki pa brez premišljene politične strategije ne bi bila v samem vrhu po številu vpisov na Unescove sezname. Obiskali smo Oslo, kjer so Obalne galerije Piran predstavile mednarodni projekt Vse ni tako, kot se zdi in se tako povezale z norveškim Centrom za sodobno umetnost Nitja. V Budimpešti pa smo si ogledali obširno razstavo enega največjih likovnih umetnikov 20. stoletja Henrija Matissa. Predstavljamo še enega najpomembnejših festivalov sodobne umetnosti pri nas, mednarodni festival Art Stays, ki na Ptuj že dvajset let prinaša sodobne umetniške stvaritve.

Mladi Picasso
Zadnji del serije predstavlja zgodnje življenje in delo enega največjih umetnikov 20. stoletja, Pabla Picassa. V južni Španiji rojeni slikar, ki je umetniško dozorel v Barceloni in Parizu, je začel slikati že kot otrok. Spodbujal ga je oče, učitelj likovnega pouka, zgodaj pa je začel obiskovati slikarsko akademijo. V Barceloni je konec 19. stoletja spoznal druge obetavne umetnike in tako kot njih je tudi Picassa nadvse privlačil Pariz. V francoski prestolnici se je naselil leta 1904. Tam so nastala njegova prva vrhunska dela, ki jih danes uvrščamo v modro in rožnato obdobje, pozneje pa tudi znamenite Avignonske gospodične.


EXHIBITION ON SCREEN (II.): YOUNG PICASSO / Velika Britanija / 2019 / režija: Phil Grabsky

Znanost si želi spoznati naš svet. Prizadeva si biti eksaktna, išče zakonitosti, to pa dela metodično in sistematično. Kako znanstveniki raziskujejo, kako pridejo do spoznanj, kako jih ovrednotijo, sprejmejo ali zavržejo? Znanstveniki svoje raziskave objavljajo v znanstvenih revijah. Najstarejša je Philosofical Transaction, ki je prvič izšla leta 1665. Prvi izvod ene izmed najuglednejših znanstvenih revij, britanske revije Nature, pa je bil natisnjen pred 153 leti. Kako se znanstvene revije razlikujejo med seboj?
Kako deluje znanost?

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Poročamo z otvoritve Beneškega filmskega festivala, pa tudi z dogajanja pod okriljem festivala sodobnega ples Platforma v Mariboru. V tivolskem Grafičnem atelijeju MGLC smo si ogledali prodajno razstavo fotografinje Azadeh Hashemzadeh, ki je v Ljubljano pribežala iz Irana, na gradu Rajhenburg pa razstavo Vaje iz optimizma Irene Romih. Mestna občina Kanj bo nagrado julija za najboljšo igralsko stvaritev v minuli sezoni podelila igralcu Borutu Veselku.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.