Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Ob torkih se z vami prebuja Mojca Mavec. Prva ura druženja prinaša pregled dnevnega tiska, črno kroniko z dr. Damijano Žišt, rubriko V središču z Moniko Tavčar in najrazličnejše nasvete. Ob torkih se bomo skupaj s Katjo Tratnik potepali po Sloveniji in raziskovali njene lepote in kulturno dediščino, v studiu pa bomo kuhali po receptih naših babic. Z oddajo Dobro jutro so jutra lepša!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Pisateljica Gabriela Babnik v svojem šestem romanu z naslovom Tišina, polna vetra opisuje in problematizira razmerje med znamenitim pesnikom Charlesom Baudelairom in njegovo muzo, temnopolto kabaretno pevko in plesalko Jeanne Duval. Jeanne Duval je navdihnila Rože zla, eno najpomembnejših in najbolj prelomnih pesniških zbirk vseh časov. Njuno dvajsetletno razmerje je predstavljeno v vsej svoji erotični razburkanosti in razredni ter rasni odtujenosti. Pred nami zaživi z živo predstavno močjo Pariz sredi 19. stoletja, ko ga pretresa februarska revolucija, na obzorju pa so že začetki moderne dobe z novimi odkritji in pogledi na svet. Avtorico zanimajo tako kot v njenih prejšnjih romanih vzvodi negrofobije in rasizma, s postopki medbesedilnosti pa ustvarja sodoben in ne zgodovinski roman. V nadaljevanju oddaje bomo predstavili roman Na Klancu Tine Vrščaj, v katerem se avtorica poigrava s simboliko klanca in navezuje na nekatere tematske prvine Cankarjevega romana Na klancu, ki sodi med kultna dela slovenske klasike. V ospredju pisateljičinega zanimanja so problemi, s katerimi se sooča sodobna družina, posebno pa je poudarjena tudi okoljska kriza, ki bremeni protagonistko, biologinjo Evo.
Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Režiser: Valentin Pečenko

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nov obraz druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova in iz številnih odmevnejših kulinaričnih dogodkov v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom podajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence in tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.

Petra se bo lotila arančinov, kot pravimo tej tradicionalni decembrski sicilijanski praznični jedi. Nam pa se zdi to predvsem izvrsten način, kako uporabiti ostanke rižote med letom. Ponekod so arančini stožčaste oblike, naši pa bodo kar preprosto okrogli in zlato zapečeni.
Arančini so med najbolj priljubljenimi italijanskimi prigrizki, postrežejo jih namesto obloženih kruhkov, kot prigrizek k pijači, za malico jih imajo radi tudi otroci. Ponekod arančine imenujejo tudi "supli al telefono". To pa zato, ker se mora stopljena mocarela v sredici vleči kot telefonski kabli …

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Hinko Smrekar je bil iskriv slikar, grafik in karikaturist, sopotnik velikanov slovenske literature in likovne umetnosti med obema vojnama.

Italijanski okupatorji so leta 1942 Hinka Henrika Smrekarja, enega naših najpomembnejših likovnih ustvarjalcev prve polovice 20. stoletja, odpeljali na strelišče z avtomobilom, ki so ga imenovali »zeleni henrik«. Svoboda je bila osnovni temelj njegovega življenja in ustvarjanja, kot je sam zapisal, se ni dal »niti od pendrekov in bajonetov prisiliti, da ne bi gledal in mislil z lastno glavo.« Umetniško je komentiral domače in svetovno dogajanje in v znamenitem ciklusu Zrcalo sveta vizionarsko napovedal katastrofične razsežnosti 2. svetovne vojne. V dokumentarno igranem filmu umetnika upodablja igralec Marko Plantan, raziskovalko, ki s pomočjo različnih strokovnjakov gledalca vodi po postojankah Smrekarjevega življenja, pa študentka AGRFT Tina Resman. Poleg njegovih najbolj znanih del, ciklusov Zrcalo sveta in Sedem naglavnih grehov, Maškarade slovenskih likovnih umetnikov in Slovenskih literatov ali karikatur njegovih sodobnikov in risb s fantastično tematiko, je v filmu prikazana še vrsta drugih del, med njimi upodobitve Ivana Cankarja, s katerim ga je vezalo tesno prijateljstvo. Ob tem se razkrivajo različne plati njegove osebnosti, ki so ga zaznamovale posledice vojne in psihična bolezen. Svoji značilni razpoloženji je sam prepoznaval v stanjih »vasezaprtosti« in »norčijah bedastega Avgusta«, ki ima edino nalogo, da zabava občinstvo. Umetnikova podoba po svoje oživi tudi v interpretaciji njegovih kritičnih zapisov o obstoječem družbeno političnem dogajanju in intimnejših poetičnih izpovedih.
Scenarij Cvetka Bevc, režija Primož Meško, direktor fotografije Aleš Živec.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire.

Epizoda: WILLIAM HURT
William Hurt, ki je umrl 13. marca 2022, star 71 let, velja za enega od najzanimivejših igralcev svoje generacije. Ustvaril je nepozabne vloge v številnih kultnih filmih. Izvrstno je odigral številne karizmatične, težavne, intenzivne in pogosto odtujene posebneže, genije in manijake.

Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2022 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman

Misijonsko središče Slovenije povezuje misijonarke in misijonarje s slovenskim narodom in Slovence s svetom. O svojem misijonarskem poslanstvu so nam pripovedovali s. Metka Kastelic, misijonarka v Braziliji; s. Andreja Godnič, misijonarka v Venezueli in Danilo Lisjak, misijonar v Ugandi.
Predstavljamo vam tudi slikarsko in kiparsko zbirko Pokrajinskega muzeja Maribor, ki postavljata na ogled najlepše in najbolj zanimive muzejske eksponate. Med njimi so tudi sakralna dela, ki so prišla v muzej iz cerkva in samostanov. Obiskovalci si lahko ogledajo prave sakralne bisere, kot so, denimo, oltarna reliefa Leonharda Kerna in kipi znamenitega Josefa Strauba.

Ma az őszi évad első Kanapé című ifjúsági műsorával jelentkezünk, benne pedig összefoglalót kínálunk a nyári zenei fesztiválokról:

- Petroleum Beat Motorock fesztivál;
- Művészetek Völgye fesztivál;
- Strand fesztivál Zamárdiban.

Danes bomo v prvi mladinski oddaji Kanape v jesenski programski shemi poročali o poletnih glasbenih festivalih:

- festival Petroleum Beat Motorock;
- festival Dolina umetnosti;
- festival Strand v naselju Zamárdi.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Sredi Ljubljane je desetletja stala velika, propadajoča stara stavba, nekdanja tovarna sladkorja. Rojevale in umirale so številne ideje o usodi tega objekta, z bogato in pomembno zgodovino. Vendarle pa se je na koncu našla rešitev. In tako je slovenska prestolnica dobila največjo umetnostno galerijo – Galerijo Cukrarna.
Mlada uveljavljena akademska kiparka Ana Kranjc s svojimi skulpturami, prežetimi s fantazijsko, včasih nadrealistično noto, ostaja zvesta figuraliki. Z izbiro materialov pa dosega še dodatno vzbujanje določenih občutij.
Svetovno priznana modna oblikovalka in pionirka oblikovanja vrhunske mode iz trajnostnih materialov Matea Benedetti je preprosta Primorka, ki si ni nikoli prizadevala, da bi ustvarjala za visoko modo. Pa vendar je postala del nje.
Pomemben slovenski nacionalni muzej Slovenska kinoteka je tesno je vpet v skupnost vodilnih svetovnih institucij s področja filmske dediščine. Opravlja številne dragocene dejavnosti, ki na slovenskem področju ohranjajo slovenski in svetovni film živ in aktualen.
Magnifico nikoli nikogar ne pusti ravnodušnega. S svojo prepoznavno glasbo, polno strasti, že dolgo časa polni dvorane doma in v tujini. Da ustvarjanje glasbe pomiri duha, človeka pa dela boljšega, se začuti takoj ob prvih taktih njegove glasbe.

Niki in Lun se pomerita, kdo bo novi šolski redar, ki pomaga motorčkom čez cesto. Niki pozeleni od zavisti, ko zmaga Lun.

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nov obraz druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova in iz številnih odmevnejših kulinaričnih dogodkov v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom podajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence in tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.

Maša si včasih rada privošči tudi dobro in domačo ... hitro hrano! To dvoje ne gre skupaj, pravite? Hitra hrana je vendar lahko tudi zdrava, če jo le pripravimo iz kvalitetnih sestavin. Marinirano piščančje meso bomo nabodli in navpično pekli v pečici, zato pripravite nabodala! Gyros je sicer grški odgovor na turški kebab. Sprva so ga pripravljali s svinjino, danes pa je priljubljena različica s piščančjim mesom. »Gyros« v grščini pomeni krog oziroma vrtenje v krogu. Podobno kot v turščini »doner« pomeni tudi vrtenje. Gotovo se v obeh primerih nanaša na način peke.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Nocoj vam v Kulturi predstavljamo nov film o življenju glasbenika Davida Bowieja z naslovom Moonage Daydream v Kinodvoru, bili smo v SNG Drami na premieri drame Otroci, ki jo je režirala Nina Šorak in v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer je na ogled obsežen razstavni projekt z naslovom Umetnost na delu, Na razpotju med utopijo in neodvisnostjo.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Ester gleda na svet pozitivno in je polna življenja. Za štirideseti rojstni dan pripravi veliko slavje, na katero so povabljeni številni prijatelji. Prav na dan, ko je hiša polna gostov in je praznovanje v polnem zamahu, izve za rezultat zdravstvenih preiskav, ki je vse prej kot dober. Ker ne želi pokvariti prazničnega razpoloženja, se odloči, da prijateljem novice še ne bo razkrila. Vendar po nerodnosti vsi povabljenci slišijo njen pogovor z možem in izvejo, da ima Ester raka. Ta ne obupa, pogumno se spopade z boleznijo, pri tem pa jo vodi načelo, da nekega dne res vsi umremo, vse preostale dni pa živimo!

1. del:
Ester na štirideseti rojstni dan pretrese slaba novica: zbolela je za rakom. Ker še ne ve, kakšen je obseg bolezni, sklene, da bosta z možem Arildom vest obdržala zase. Zvečer se k njima in njunim trem otrokom zgrne množica prijateljev. Arild vse težje ohranja vesel obraz in se na zabavi zlomi. Po nesrečnem spletu okoliščin za Esterino bolezen izvejo vsi navzoči in se vsak po svoje odzovejo, Ester pa si želi predvsem plesati.

ETTERGLØD / Afterglow / Norveška / 2022
Scenarij: Kjetil Indregard, Mads Løkken
Režija: Atle Knudsen
V glavnih vlogah: Nina Ellen Ødgaard, Torbjørn Harr, Sara Khorami, Per Kjerstad

Kakšne spremembe prinaša novi zakon o RTV Slovenija? Je čas za večji RTV-prispevek? Katere programske vsebine gledalci pogrešajo in ali RTV izpolnjuje svoje najpomembnejše poslanstvo: biti neodvisen, objektiven, pluralen?
V oddajah RTV Slovenija danes in jutri osvetljujemo mnenja strokovnjakov, javnosti ter parlamentarnih političnih strank in odgovarjamo na vaša vprašanja v zvezi z novelo zakona o RTV Slovenija.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Ob iskrenem in doživetem pričevanju Justine Doljak iz Predgriž na Črnovrški planoti nad Idrijo spoznamo življenje nezakonske deklice in njene družine. Justina je bila najprej stigmatizirana, ker je bila brez očeta oz. je ta ni priznal. Pozneje pa jo je močno zaznamovala vojna, ki je v teh krajih terjala visok krvni davek in veliko strahu ter trpljenja. Ob Justininem pričevanju spoznamo razmere, v katerih je z družino živela pred vojno in tudi po tem, ko je bil ubit njen očim in se je družina znašla v veliki revščini. Justina govori o neverjetni osebnosti mame, ki je premagala vse te preizkušnje in je tri hčerke spravila do kruha. Justina je postala učiteljica, čeprav se ji je napovedovala akademska kariera. Najdlje je službovala v Grgarju pod Sveto goro, kjer si je tudi ustvarila družino in kjer živi še danes. V času učiteljevanja so jo ovirali, ker ni hotela stopiti v komunistično partijo. »Ne morem izdati svoje družine,« si je takrat rekla in zaradi tega ni napredovala. Je neutrudna raziskovalka krajevne zgodovine, zaslužna za imeniten Grgarski zbornik ter druge knjige, ki pričajo o dediščini in ljudeh v teh krajih.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Nocoj vam v Kulturi predstavljamo nov film o življenju glasbenika Davida Bowieja z naslovom Moonage Daydream v Kinodvoru, bili smo v SNG Drami na premieri drame Otroci, ki jo je režirala Nina Šorak in v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer je na ogled obsežen razstavni projekt z naslovom Umetnost na delu, Na razpotju med utopijo in neodvisnostjo.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.