Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Godrnjavi jež Gašper ima rojstni dan in Jani bi mu rad podaril nekaj lepega. Ampak kakšno darilo podariš nekomu, ki ničesar ne mara?

Prešernov dan začnite v družbi oddaje Dobro jutro! Mojca Mavec bo za vas odkrivala kotičke po Ljubljani, ki so tako ali drugače povezani z našim največjim pesnikom. Špela Močnik bo medtem s specialnim pedagogom Markom Juhantom odgovarjala na vprašanje, zakaj je dobro, da je otrokm kdaj tudi dolgčas, v prometnih minutah pa se bomo posvetili eni najbolj perečih tem, to so krožna križišča. Jutri bo tudi sladko - Ljubica Mlinar bo skupaj s Sašom Šketo pripravljala posebno sladico iz fig, saj je fige otrokom rad delil tudi dr. France Prešeren. Toplo vabljeni v našo družbo!

Rocca je svojeglava kot Pika Nogavička, morda še bolj spretna in inteligentna, saj je astronavtova hči. Mladinska pustolovščina, posneta po zamisli Astrid Lindgren.

Rocca je 11-letna mladenka, katere mama je umrla ob rojstvu, zato jo je oče, astronavt, vzgajal kar na vesoljski postaji. Nič blazno nenavadnega, bi rekla Rocca. A Rocca je zanesljivo eno bolj nenavadnih deklet na Zemlji (pa tudi v vesolju). Nekega dne se iz svojega vesoljskega domovanja vrne na Zemljo med običajne smrtnike in vseli k babici, ki do svojega sina in vnukinje goji strašanske zamere. Rocco zanemarja in jo pošlje v čisto običajno šolo. Sledijo neverjetne pustolovščine in čudeži. Rocca postane glavna zanimivost v šoli in zunaj nje, saj obvlada veščine, ki pritičejo vrhunskim svetovnim inženirjem. Poleg tega ne more prezreti družbenih krivic, brezdomcev in brezposelnih, ki jih prvič v življenju sreča na ulici in s katerimi se hitro spoprijatelji. Iznajdljiva Rocca najde rešitev za razredna nasprotja. Ne reši pa le družbenih težav, pobota se tudi z babico in pomaga sošolcem v stiskah.

Izvirni naslov: ROCCA VERANDERT DIE WELT / Nemški film, 2019 / Režija: Katja Benrath / Scenarij: Astrid Lindgren, Hilly Martinek / Igrajo: Luna Maxeiner, Caspar Fischer-Ortmann, Luise Richter

Vanesso vse bolj skrbi, da se Cornelia ogreva za Roberta, zato jo odločno prosi, naj se ne vmešava v njun odnos. Ker Cornelia slabo prenaša stres, se raje umakne, toda malo pozneje se po spletu naključij obe znajdeta v odmaknjeni in zanemarjeni koči na posestvu Knežjega dvora. In zaradi zlomljene kljuke obtičita v njej brez telefonskega signala ...
Franzi si ne zna pojasniti svojega izbruha, zato se obrne na dr. Niederbühla, ta pa ji svetuje terapijo. Steffen skuša Franzi prepričati, naj dogodek prikaže kot nesrečo, toda Franzi se na policiji ne more pripraviti do laži.
Roberta skrbi, da bi Wernerjev načrtovani reli starodobnikov ogrozil načrte za pridobitev ekološkega certifikata za hotel, zato se na vse načine trudi, da bi reli preprečil.
Michelle se ne želi odreči potovanju okrog sveta, toda Paul si ne more predstavljati, da bi šel z njo, saj ima v Münchnu dveletno hčer. A Michelle najde rešitev.

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Justin, Scott in Andre, prijatelji, ki so leto dni skupaj potovali po svetu, se vrnejo v Vancouver in najamejo avtodom za raziskovanje severa dežele. Ker pa je ta zelo redko poseljena in se jim nikakor ne da domov, cilj sproti pomikajo vse severneje, kjer sonce poleti zaide opolnoči in kraljujejo komarji. Dosežejo severni tečajnik, vidijo lose in črne medvede, celo ameriškega jezerca, in si ogledujejo sledi, ki jih je pustila zloglasna zlata mrzlica v porečju Jukona. Andre se mora žal predčasno vrniti, tako da zadnji del poti Scott in Justin posnameta sama.

DEPARTURES / Kanada / 2008

Afera »osamosvojitveni muzej« je med muzealci odprla pandorino skrinjico. Oglasili so se predstavniki Skupnosti muzejev Slovenije, Slovensko muzejsko društvo in ICOM Slovenija, ki opozarjajo na osnovni problem, ki je pripeljal do sedanjega spora, to je, da nimamo zakona o muzejih. Predstavljamo predloge strokovnjakov za izboljšanje vloge in delovanja muzejev. Leto 2023 je Picassovo leto, ko v številnih evropskih državah odpirajo razstave, posvečene temu slikarju. Mineva namreč petdeset let od njegove smrti leta 1973. Pozanimali smo se, zakaj Picasso velja za enega najvplivnejših umetnikov dvajsetega stoletja. Ogledali smo si dokumentarni film Smučarske sanje režiserke Haidy Kancler, ki spremlja tri mlade navdušene smučarke iz afganistanske vasi na poti v Evropo, kjer se izobražujejo za učiteljice smučanja. A kulturne razlike in različna pričakovanja vseh vpletenih pripeljejo do drugačnega poteka zgodbe. Obiskali smo koncert pevke Aynur, ki velja za eno najprepoznavnejših imen turške scene. Z ikono sodobnega kurdskega melosa smo se med drugim pogovarjali o tem, kako glasba premika meje med Vzhodom in Zahodom. Pogovarjali smo se tudi z ameriškim glasbenikom Sidom Griffinom, ki je bil na vrhuncu slave s skupino The Long Ryders v osemdesetih letih, marca pa bo izšel njihov najnovejši album - September November.

Az adás tartalma:

- Petőfi Sándor verseinek szlovén nyelvű fordítása;
- kézműves tábor a téli szünidőben Dobronakon;
- Iskolapad: a Muravidéki Pedagógusok Egyesületének tevékenysége és 2023-as tervei.

Vsebina oddaje:

- prevodi pesmi Sándorja Petőfija v slovenščino;
- rokodelski tabor v zimskih počitnicah v Dobrovniku;
- rubrika Šolska klop: dejavnost in načrti Društva pedagoških delavcev dvojezičnih šol v letu 2023.

V 15. oddaji se v boj za lovoriko podajo Klara, Nace in Filip iz OŠ Stranje (rumeni) ter Lenart, Matej in Bor iz OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana (vijolični). Skozi vprašanja drsijo kot umetniki in poprimejo za meč. Sladkor jim dvigne razbito jajce pri algebri in tabu, skozi labirint se prebijejo s trikom in kitaro. Rumeni dvignejo živo srebro v termometru, vijolični varno pristanejo na našem največjem letališču. Kdo hitreje postavlja piramide, OŠ Toma Brejca Kamnik (Jona, Kim, Luka) ali OŠ Beltinci (Jan, Jurij, Lan), in za koga je odločilno zadnje vprašanje, pa v Malih sivih celicah.

Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

Nima vsak takega prijatelja, kot je Woodstock. Ta drobceni rumeni ptiček je nezamenljiv pomočnik, zanesljiv zaveznik in vztrajen soborec - ko gre za Snoopyja, pa tudi, ko gre za marsikoga drugega.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Na kulturni praznik bomo pozornost usmerili v bodoče pesnike in pisatelje, urednike, publiciste …, ki svoj materni jezik danes gnetejo v šolskih glasilih, svoje vrstnike pa nagovarjajo z avtorskimi besedili v glasbi. Ali kot razlaga dijak PETER: »Zelo rad imam literaturo, ampak klasična ideja literata se mi vedno bolj upira. Mi smo instagramska generacija. Potrebujemo nekaj, kar zadene. To je npr. muzika, rap. Vibracija, ki povezuje ljudi. 3D-poezija, ven iz papirja!« Šolska glasila, ki jih dijaki večinoma sami urejajo in oblikujejo, so pester uvid v iskanje novih načinov literarnega izražanja mladih.
V neposreden svet svoje poezije in proze so nas pritegnili dijakinje in dijaki Gimnazije Vič ter Škofijske gimnazije s profesorico slovenščine in nagrajeno pisateljico MATEJO GOMBOC, ki poudarja pristnost intenzivnih čustev mladega človeka. Ta se zrcalijo v njihovih literarnih delih – od močnih ekspresij, s katerimi želijo raztrgati ta svet, do nežne lirike, v kateri se umikajo pred divjim tempom današnjega površnega časa: »Ko pomembno mesto v tvojem življenju zavzame umetnost, pomeni, da si pristal na globlje življenje. Da si iskalec tistega neznanega, skritega, novega. Po navadi so to neobičajne, samotne poti.«

Pozdravljena, meduza! Živiš v vodi, a nisi ne riba, ne sesalec, ne rak. Spadaš med ožigalkarje. Najprej so ljudje mislili, da si morska rastlina. Preden zaplavaš skupaj z morskimi tokovi, si pritrjena na morska tla.

Pok in Pak se trudita narisati portret nečimrnega kralja, toda ta s svojo podobo nikoli ni zadovoljen. To Paka tako razsrdi, da naredi nekaj nepremišljenega. Toda k sreči prav to kralju odpre oči za resnico.

Resni in učeni Rafael, nagajiva in domiselna Mona in najmlajši Nabi nam v prikupni seriji risanih filmov Minuta v muzeju brez dlake na jeziku predstavljajo velika umetniška dela. Slike, kipi, starodavne vaze in druge umetnine jih navdihujejo, da zastavljajo vprašanja, se veselo, včasih kar norčavo zabavajo in vabijo tudi druge otroke, da se naučijo umetnost gledati in ceniti s svojimi, iskrenimi otroškimi očmi.

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.

Preprost pozdrav vsem! Kajti takšna bo tudi naša kuharija. Preprosta in domača. Danes bomo pripravili aromatično in gosto špinačno grahovo juho. Grah je poln vitamina B in C, ima nizek glikemični indeks in malo kalorij. Po tako vitaminsko bogati, a kalorično revni juhi se prileže kaj toplega in domačega. Zavili bomo preproste štruklje, takšne, kot se jih spomnimo, s sestavinami, ki jih imamo zelo verjetno zmeraj pri roki. Kako čudovito vsestranska je ta slovenska specialiteta – štruklje lahko postrežemo z golažem, s sladko omako ... ali pa jih jemo kar tako. Ni jim enakih!

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Drama. Film pripoveduje zgodbo o človeku, ki ugotovi, da so bile njegove predstave o lastnem življenju le iluzija. Nekega dne po večerji, ko Boris bere v svoji sobi, nekdo strelja nanj skozi okno. Pride policija in začne se preiskava. Pri iskanju potencialnih storilcev Boris ugotovi, da ga sovraži več ljudi, kot bi si mislil, in da bi lahko bil potencialni morilec skorajda kdorkoli …

INVENTURA / SLOVENIJA / 2022
Režija in scenarij: Darko Sinko / Igrajo: Radoš Bolčina, Mirel Knez, Dejan Spasić, Renato Jenček, Mojca Partljič, Saša Tabaković, Janez Škof, Davor Janjić, Barbara Vidovič, Nebojša Pop Tasić, Veronika Drolc, Tina Potočnik Vrhovnik, Luka Martin Škof, Kristijan Guček

Babičino seksualno življenje režiserk Urške Djukić in Émilie Pigeard je presunljivo pričevanje o spolnem življenju žensk na Slovenskem v prejšnjem stoletju, o njihovih nasilnih možeh in o zlorabah. Temelji na prav tako presunljivih izpovedih žensk, objavljenih v knjigi Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače. Posamične podobe bolečin in trpljenja, strahu ter vdanosti v usodo se izrisujejo v hudomušni animaciji, ki z domišljijskimi potezami premagujejo stare tabuje. Večkrat nagrajeni animirano-dokumentarni film je prejel tudi nagrado Evropske filmske akademije za najboljši kratki film.

BABIČINO SEKSUALNO ŽIVLJENJE / GRANNY'S SEXUAL LIFE / Slovenija, Francija / 2021 / Režija: Urška Djukić, Émilie Pigeard

V oddaji Portreti Prešernovih nagrajencev predstavljamo dobitnike najvišjih priznanj na področju kulture. Multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič sta prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo. Ema Kugler raziskuje različne medije in jih kot režiserka, scenaristka, kostumografka in scenografka prelije v filme. Te odlikujejo visoko estetizirane podobe in poglobljeno filozofsko preizpraševanje sveta in človeštva. Akademski slikar in profesor Herman Gvardjančič je že od šestdesetih let ena osrednjih osebnosti slovenske likovne umetnosti. Odlikuje ga raznovrsten in avtorsko izrazit opus. Nagrajenci Prešernovega sklada pa so pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, pianist in skladatelj Drago Ivanuša, pianist Alexander Gadjiev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar ter arhitekturni atelje Medprostor.

V Poročilih ob 22.00 uri se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Narodni muzej Slovenije je najstarejša neprekinjeno delujoča muzejska ustanova na Slovenskem. V 200 letih je shranil skoraj 100.000 let zgodovine.

Skozi zgodovino in sedanjost muzeja bo obiskovalce vodila jubilejna razstava Zlata sled. Film spremlja pripravljanje koncepta postavitve, skrb restavratorjev in konservatorjev za predmete, postavljanje razstave in njeno končno podobo.
Ob ustanovitvi takratnega Deželnega muzeja so se obrnili na 'domoljubne prijatelje znanosti'. Prve zbirke so muzeju podarili grofje Zois, Hohenwart, Hladnik, Erberg, Repežič, župan Hradecki ter škofa Wolf in Baraga. Prvi razstavni prostori v liceju so bili premajhni in lotili so se gradnje nove muzejske stavbe. V čast poroke prestolonaslednika Rudolfa so jo poimenovali Rudolfinum. Pri načrtih in notranji opremi so sodelovali domači umetniki in mojstri, avtorja poslikav v vhodni dvorani in na stopnišču sta Janez in Jurij Šubic. Vodstva muzeja so se v vseh obdobjih zavedala, da gre za nacionalni muzej, ki ohranja dediščino tisočletij.
Prvotni muzej se je pozneje razdelil na več institucij. Najprej se je osamosvojil Etnografski muzej, nato Prirodoslovni muzej, ki ima še danes prostore v isti stavbi, po drugi vojni pa se je izdvojil še današnji Arhiv Republike Slovenije. Narodna galerija je veliko umetnin dobila iz Narodnega muzeja.
Film izpostavlja najpomembnejše muzealije, kot so neandertalska piščal, koliščarske najdbe, nakit stiške kneginje, situla iz Vač, mumija, kip Emonca, rimski meči iz Ljubljanice, prve fotografije na steklu, Prešernova zapuščina. Avtorja so zanimale zgodbe predmetov, čemu so služili, zakaj so pomembni in predvsem, ali so skozi nova muzealska spoznanja umeščeni v času drugače, kot takrat, ko jih je muzej pridobil. Na ta način je v filmu predstavljeno tudi dragoceno znanstveno delo kustosov, restavratorjev in vseh drugih, ki skrbijo za ohranitev in varovanje muzejskih predmetov.
Scenarist in režiser filma je Amir Muratović, direktor fotografije in snemalec Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor in izvajalec glasbe Boštjan Gombač.

Na kulturni praznik bomo pozornost usmerili v bodoče pesnike in pisatelje, urednike, publiciste …, ki svoj materni jezik danes gnetejo v šolskih glasilih, svoje vrstnike pa nagovarjajo z avtorskimi besedili v glasbi. Ali kot razlaga dijak PETER: »Zelo rad imam literaturo, ampak klasična ideja literata se mi vedno bolj upira. Mi smo instagramska generacija. Potrebujemo nekaj, kar zadene. To je npr. muzika, rap. Vibracija, ki povezuje ljudi. 3D-poezija, ven iz papirja!« Šolska glasila, ki jih dijaki večinoma sami urejajo in oblikujejo, so pester uvid v iskanje novih načinov literarnega izražanja mladih.
V neposreden svet svoje poezije in proze so nas pritegnili dijakinje in dijaki Gimnazije Vič ter Škofijske gimnazije s profesorico slovenščine in nagrajeno pisateljico MATEJO GOMBOC, ki poudarja pristnost intenzivnih čustev mladega človeka. Ta se zrcalijo v njihovih literarnih delih – od močnih ekspresij, s katerimi želijo raztrgati ta svet, do nežne lirike, v kateri se umikajo pred divjim tempom današnjega površnega časa: »Ko pomembno mesto v tvojem življenju zavzame umetnost, pomeni, da si pristal na globlje življenje. Da si iskalec tistega neznanega, skritega, novega. Po navadi so to neobičajne, samotne poti.«

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.