Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Danes je dan za fotografijo razreda. Ela in Oskar sta res čedna, a kako dolgo še?

Ob torkih se z vami prebuja Mojca Mavec. Prva ura druženja prinaša najprej pregled črne kronike z dr. Damijano Žišt in astrološko napoved z astrologinjo Mojco Gregorčič. V rubriki Jezikovni zaplet rešujemo najpogostejše napake pri uporabi slovenskega jezika, v rubriki Svetujemo-varčujemo pa izpostavljamo najrazličnejše nasvete o varčevanju na različnih področjih. Katja Tratnik odkriva zanimive kotičke Slovenije, z našimi kuharskimi mojstri pa kuhamo po receptih naših babic. Z nami so jutra lepša!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Zaplet z delnicami lady Lavender se bliža vrhuncu. Lastnik zastavljalnice, ki zasluti, da bi prek prevarantskega Stokesa lahko prišel do nekaj dragocenosti iz hiše Meldrum, butlerju da denar, da bo kupil delnice od mladega služabnika Henryja. A s kupčijo ni nič, saj je moral Henry certifikat vrniti lady. Še prej kot Ivy, Stokesu in Henryju je lady namreč delnice obljubila svojemu papagaju. Ko mu je potem povedala, da delnic zaradi grdega vedenja ne bo dobil, se užaljeno ni več hotel pogovarjati z njo. To jo je tako prizadelo, da je navsezadnje certifikat za delnice dala papagaju – ta pa ga je po hitrem postopku razcefral. Tako Stokes ne potrebuje več posojila, vseeno pa se ne more izviti iz primeža tatinskega lastnika zastavljalnice. Mora ga pripeljati v hišo in vse že kaže, da se bo nepopravljivo zapletel v kriminal. Ivy v obupu poišče pomoč pri lakaju Twelvetreesu. Ta prežene zlikovca, Stokesu pa naredi pridigo o tem, kako nima talenta za to, da bi bil lopov.

YOU RANG, M'LORD? / Velika Britanija / 1988–1993
scenarij: David Croft, Jimmy Perry
režija: David Croft, Roy Gould
v glavnih vlogah: Paul Shane (Alf Stokes), Jeffrey Holland (James Twelvetrees), Su Pollard (Ivy Teasdale), Perry Benson (Henry), Barbara New (Mabel), Brenda Cowling (gospodinja Lipton), Donald Hewlett (Lord George Meldrum), Michael Knowles (Teddy Meldrum), Mavis Pugh (Lady Lavender), Susie Brann (Poppy), Catherine Rabett (Cissy), Angela Scoular (Lady Angela Shawcross), John Horsley (Sir Ralph Shawcross), Bill Pertwee (policist Wilson) in drugi

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Kultura posilstva. Boj za točke. Sestradani in trpinčeni. Pomežik soncu.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Več kot polovica svetovnega prebivalstva danes živi v mestih in skorajda ne opazi več ugodnosti, ki jih tako življenje prinaša. A etiopske planjave, mongolska prostranstva, amazonski pragozd, himalajske vasi ali večna led in sneg Arktike teh pridobitev meščanskega življenja ne ponujajo. Kako je živeti sredi narave?

NEXT TO NATURE / Avstrija / 2019 / Režija: Susanne Lummer

Verniki krščanske adventistične cerkve posvečajo veliko pozornosti zdravemu načinu življenja, saj hrana ne vpliva le na telo temveč tudi na duševno in duhovno plat človeka.
Adventistična skupnost v Kaliforniji je ena od Modrih con na svetu, kjer ljudje v povprečju živijo 10 let dlje. Odkrivamo skrivnosti za dolgo in kakovostno življenje.

V Krščanski verski skupnosti Jehovove priče so konec marca pripravili srečanje z naslovom »Miroljubni ljudje«. V začetku julija pa bo pod naslovom »Bodimo potrpežljivi« potekalo regionalno zborovanje v Celju.

Tokrat bomo govorili o projektu CONTATTI/STIKI, katerega cilj je čezmejno povezovanje učiteljev in učencev za krepitev medkulturnih odnosov.
S člani društva Triglav, ki je najstarejše in najdejavnejše slovensko društvo v Bosni in Hercegovini, smo spremljali zasaditev potomke najstarejše trte na svetu.
Udeležili smo se znanstvene konference na temo Slovenske migracije in povezovanje izseljenih Slovenk in Slovencev v Bosni in Hercegovini.
Pogovarjali smo se z zgodovinarjem Davidom Kranzelbinderjem, kustosom v Pavlovi hiši blizu avstrijske Radgone.

A Barangolások adásában az MTVA munkatársai jóvoltából az Itthon vagy! című sorozatban Gyulára és Székesfehérvárra kalauzoljuk el önöket.

V oddaji Potepanja se bomo s pomočjo fundacije MTVA v nizu oddaj z naslovom Doma si! potepali po mestih Gyula in Székesfehérvár.

Steve bo moč najsposobnejših plenilcev med divjimi živalmi preverjal z boksanjem. Videli bomo tudi,
kako volkovi podrejo bizona. Steve se bo z medvedom pomeril v lovljenju lososov. Poleg tega bodo na gradu Warwick izvedli najsodobnejši tehnološki poskus doslej, s katerim bodo na edinstven način prikazali delovanje orjaškega orla.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Geolog Ardito Desio, rojen v Palmanovi konec 19. stoletja, je za tedanjo vlado deloval v Libiji, v tako imenovanem italijanskem kolonialnem imperiju, kjer je iskal prisotnost ogljikovodikov. Vendar pa je Desia raziskovalni duh nenehno vlekel še na druga področja. Tako je leta 1954 organiziral prvi vzpon na drugo najvišjo goro na svetu – na sloviti K2.
Ljubiteljski etnolog Helmut Baer iz Lichtenaua, iz okrožja Ansbach, ima pri 79 letih svoj kanal na YouTubu z naslovom Sage Legende Šege. Ta razkriva, kako upokojeni gospod obožuje svojo domovino in vsemu svetu razkazuje, kaj vse se skriva v njej.

V slikoviti vasici Dörgics, oddaljeni le nekaj kilometrov od madžarskega morja, Blatnega jezera so odprli prav posebno zbirko starodobnih avtomobilov in motociklov iz vse Evrope. Ustanovitelj zbirke je svetovno priznani profesor porodništva in ginekologije Géza Kaáli Nagy.
Ljiljana Matejčić je članica Svetovnega združenja umetnikov, ki krasijo jajca. Združenje povezuje tiste, ki pirhe krasijo drugače, kot je v navadi. Ljiljana namreč že 30 let iz krhke bele lupine potrpežljivo in skrbno z zobnim svedrom izdeluje čipko.

Jani Albertu obljubi, da bo šel z njim lovit ribe, hkrati pa županu Marcelu, da ga bo naučil spuščati zmaja. Ker se boji, da ju bo prizadel, nobenemu ne upa priznati, da je dogovorjen z drugim.

Medo in Miša sta za vas pripravila svoje slastne recepte.

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.

Pri kuhanju se včasih prileže, če je kaj preprosto kot pasulj. In ko pasulj spregovori francosko, mu pravijo cassoulet. Zgodovina te jedi sega v 14. stoletje, ko so pastirji in kmetje v krajih južnega dela Francije želeli pripraviti nekaj hranljivega in okusnega za svoje družine. Prvotno je bila to preprosta jed iz belega fižola, svinjskega mesa in čebule, pripravljena v loncu. Sčasoma se je cassoulet razvil, s tem ko so mu dodali še druge sestavine, kot so klobase, perutnina in različne druge vrste mesa. Ta francoski pasulj je jed, ki nam bo dala še in še energije.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Filmski festival v Cannesu je v polnem teku. Sinoči se je v Ljubljani začel festival Svetlobna gverila, podeljene pa so bile tudi Plečnikove nagrade.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Čelistka Anastacia se vrne v Ukrajino. Bojeva mama je ljubosumna na njegovo učenko Elin in brezobzirno moti njun pouk. Vodstvo orkestra si želi v koncertno dvorano privabiti nove generacije poslušalcev. Odločijo se, da bo bližajoči se koncert za noč čarovnic moderiral vloger, ki ima veliko sledilcev med otroki. Ko se Simon javno spogleduje z Regitze, se Jeppe odloči ukrepati.

ORKESTRET / The Orchestra / Danska / 2022
Scenarij (ideja Adam Price): Mikkel Munch-Fals, Søren Felbo, Anna Juul
Režija: Mikkel Munch-Fals
V glavnih vlogah: Frederik Cilius Jørgensen, Rasmus Bruun, Neel Rønholt, Caspar Phillipson, Emma Sehested Høeg, Ina-Miriam Rosenbaum

Evropske javne televizije so v koprodukciji EBU-ja letos pripravile že tretjo dokumentarno serijo Rešeni pred izumrtjem v dveh delih ter z njo opozorile na pomen biotske pestrosti in podnebnih sprememb, ki ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Današnji svet namreč plačuje ceno za slabo ravnanje z okoljem, ki je trajalo več generacij. Zaradi podnebne krize in uničevanja okolja se je število prostoživečih živali od leta 1970 zmanjšalo za kar 60 odstotkov. Javne televizije želijo z dokumentarnima filmoma pokazati, da usoda teh živalskih vrst še ni zapečatena. K ublažitvi podnebne krize lahko pripomore prav vsakdo. Zato so se snemalne ekipe podale na snemanje v različne evropske države, da bi pokazale, kako se lahko spoprimemo s podnebno krizo in kako pomembno je, da pomagamo vsi, tudi z morda majhnimi dejanji. Zato upamo, da bosta obe oddaji vzbudili upanje in ljudi spodbudili k dejanjem.

V prvem delu bomo spoznali, kako na Irskem skrbijo za ogroženo vrsto pegastih sov. Njihova populacija se je v zadnjih petnajstih letih močno zmanjšala zaradi izgube habitata, ki se krči predvsem zaradi obsežnega industrijskega kmetovanja. Na Nizozemskem kmetovalci pomagajo kmečkim pticam kljunačem, saj se je tudi njihovo število od osemdesetih let prejšnjega stoletja zmanjšalo za 80 odstotkov. Pticam zagotavljajo varne razmere za gnezdenje, njihova prizadevanja pa subvencionira nizozemska vlada. V Severni Irski skupina strokovnjakov raziskuje, ali bi lahko zmanjšali toplogredne pline z uporabo alg v prehrani krav. Te naj bi učinkovito zavirale nastajanje metana, ki ga krave izločijo večinoma skozi gobec. TV Slovenija je v dokumentarnem filmu predstavila enega od najbolj ogroženih vrst med dnevnimi metulji v Evropi, barjanskega okarčka. Njegova populacija se je zmanjšala zaradi intenzivnega kmetovanja s prepogosto košnjo, podnebne spremembe pa še dodatno krčijo njegov habitat. Reševanju okarčka se posveča dr. Tatjana Čelik z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU.
Spoznali bomo še zgodbo kraguljev, katerih število se v zadnjem času v osrednjem Škotskem višavju povečuje, ter zgodbi o švicarskem zatočišču za vrsto želve in o vračanju volkov na obrobje Rima po več kot stotih letih. Na Škotskem posebno skrb posvečajo divjemu petelinu, ki je v težkem položaju in bi lahko v tridesetih letih izginil, saj so zanj moteči tudi številni gorski kolesarji. Iz Švedske pa so v Romunijo znova naselili zobre ali evropske bizone, ki imajo posebej zanimivo zgodovino, najdemo jih namreč celo na več kot deset tisoč let starih jamskih poslikavah v Altamiri.

Na Hirošimo, ki gosti letošnje srečanje voditeljev skupine G7, so ZDA 6. avgusta 1945, torej ob koncu druge svetovne vojne, odvrgle jedrsko bombo. V mestu v spomin na jedrsko tragedijo gori plamen miru, ki bo ugasnil, ko na svetu ne bo več jedrskega orožja. A do tega cilja je še zelo daleč. Trenutno ima jedrsko orožje devet držav na svetu, največ jedrskih konic ima Rusija. V tokratnem Globusu o srečanju voditeljev skupine G7 in o jedrski razorožitvi.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Pričevanje očeta Bojana, kot ga kliče staro in mlado, je v marsičem presežno. Gre za enega najbolj markantnih primorskih in slovenskih duhovnikov, ki svojo karizmo udejanja v vsakdanjem delu z ljudmi. Njegova izpoved je po eni strani mogočna freska doživljanja primorskega človeka zadnjih 80 let, po drugi strani pa je pričevalčeva pristnost religioznost tisto, kar gledalca izjemno obogati tudi po duhovni plati

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Filmski festival v Cannesu je v polnem teku. Sinoči se je v Ljubljani začel festival Svetlobna gverila, podeljene pa so bile tudi Plečnikove nagrade.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.