Info kanal je namenjen sledenju novic iz sveta politike, športa, kulture, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Zraven najbolj svežih novic si lahko ogledate tudi videoposnetke slovenskih in tujih krajev, ujetih v objektiv kamere, povsem spontano. Info kanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Stalnica torkovih juter, v katera vas bodo izmenično pospremili Matej Zemljič, Ljubica Mlinar in Monika Tavčar, so prometne minute, pregled dogajanja v sodnih dvoranah, delimo pa tudi nasvete za dom in vrtnarske nasvete.

Slovenski magazin se je najprej podal na Križevniško ulico v starem delu Ljubljane, ki velja za najlepšo in najbolj fotogenično slovensko ulico. Njena bogata in pestra zgodba se vije skozi stoletja, vendar pa so njeni prebivalci zares tisti, ki so ji vdahnili tako privlačno podobo, s katero se danes ponaša.
Nato smo se sprehodili še po ulicah Škofje Loke, ki občasno postanejo nekakšno zatočišče uveljavljenega slikarja Mita Gegiča. Fotografije, ki jih tu ujame, nosijo tako kot njegova velika platna močno sporočilnost. Odražajo avtorjev pogled na svet, družbo in kot take zahtevajo spremembe.
V ljubljanski Rožni dolini pa so nedavno obnovili Vilo Zlatico, nekdanji dom najznamenitejšega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Poleg muzejske postavitve, ki govori o njegovem življenju in delu, je v Vili Zlatici nove prostore pridobil tudi Forum slovanskih kultur.
Drevesa so že sama po sebi za človeka izjemnega pomena. Veljajo lahko za prave naravne vrednote, kamor spadajo tudi izjemna drevesa. Izjemna so lahko zaradi svoje velikosti, starosti, redkosti ali pa nenavadne oblike.
In oddajo zaključujemo v naravi, ki je človeka od nekdaj privlačila. Skriti kotički Kamniške Bistrice, doline, ki nosi ime po reki, ki se vije skoznjo, pojasnjujejo to privlačnost. Pogledi na visoke vršace, ki jo obdajajo, so izjemni in zato so med Slovenci njihovi vrhovi tudi zelo obiskani.

Avtomobilnost bo v tej sezoni spet aktualna in drzno izzivalna. Letošnjo zimo in pomlad bomo s strokovnjaki različnih področji iskali odgovore na izzive sodobne osebne multimodalnostne mobilnosti v pretežno urbanih okoljih, se z avtom popeljali v lepe spomine in čase, ko smo se znali odpeljati po lepih lokalnih cestah do tudi Googlu skritih domačih naravnih kotičkov. Pogledali bomo v prihodnost slovenske vozniške umetne inteligence, nadaljevali z našimi preventivnimi pobudami, testirali bomo nove zanimive avtomobile, govorili s tistimi, ki so jih zasnovali, izdelali, in tistimi, ki jih morajo prodati. S pomladjo pa prihaja pred gledalce TV Slovenija in bralce spletnega portala rtvslo.si, še nekaj prav posebnih vsebin in novosti, ki pa naj za zdaj ostanejo še presenečenje.

Manj znana zgodba o Sahravijcih, ljudstvu iz Zahodne Sahare, ki jim v času dekolonializacije Afrike ni uspelo vzpostaviti samostojne države.

Po koncu španske kolonialne nadvlade leta 1976 sta Mavretanija in Maroko vojaško vdrla na ozemlje Zahodne Sahare. Na tisoče Sahravijcev je bilo ubitih, več deset tisoč jih je pobegnilo v Alžirijo. Mavretanija se je kmalu umaknila iz vojne, spopadi med Marokom in sahravijsko Fronto Polisario pa so potekali do leta 1991. Združeni narodi so se takrat zavezali, da bodo izvedli referendum, na katerem bi Sahravijci odločali o svoji suverenosti. A se v vsem tem času ni zgodilo nič. Maroko zaseda dve tretjini Zahodne Sahare in okrutno zatira Sahravijce, zaradi česar vedno novi prihajajo v begunska naselja v Alžiriji. Sahravijce tam pri življenju ohranja prav tisto, kar pregovorno umre zadnje, to je upanje, da bodo nekoč ponovno videli svojo domovino z glavnim mestom El Aauin.

Ste zamudili dogajanje prejšnjega tedna? Brez skrbi, tukaj je oddaja Kaj dogaja?
Kdo je kriv, da so državljani suhi in kleti mokre, kaj je vlada počela v Zasavju in katere nove projekte pripravlja režiser Mitja Okorn? Miran s šanka nam bo predstavil bratranca Štefana iz Nemčije, vaše osebne težave pa bo pomagal reševati tudi Slavoj Žižek. V goste tokrat prihaja ameriški pisatelj Noah Charny, ki nas bo poskušal prepričati, da je Slovenija najboljša država na svetu, na Mali Terasi pa ekskluzivno nastopa prva dama Evrope Angela Merkel.

Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič.

V naši družbi bo Klemen Mesarec Hercog z Vranskega. Magister politologije, zaposlen pri Ameriško - slovenski izobraževalni fundaciji, je strasten popotnik in gorski ultramaratonec. Prosti čas mu krajša tudi Bari, navihan kuža s svojim Instagram profilom, ki bo kmalu star 3 leta. V kvizu Joker mu je na pomoč priskočil prijatelj in njegova poročna priča Tin Kampl.

Gozdovi pokrivajo 60 odstotkov Slovenija in predstavljajo naše največje naravno bogastvo. Upravljati občutljivi ekosistem pa ni preprosto.

Nekatere stvari so samoumevne do bolečine. Stvari, na katerih neposredno temelji obstoj človeka na planetu so zaradi samoumevnosti potisnjene v kot človekovega zanimanja. Pričujoči dokumentarni film ima željo povedati zgodbo o gozdu, temu prvaku samoumevnosti ter njegovo preteklost, sedanjost in prihodnost. Problem z gozdom je na načelni ravni za Slovence dokaj preprost. Gozda imamo veliko in takšnega, da se zanj ne zanimamo preveč. Smo tretja država po gozdni površini v Evropi, ena izmed najbolj gozdnatih na planetu. Da nekaj, kar je samoumevno, ni vredno obravnave, je znano že od časov Rimljanov. Tako je gozd deležen ali prenapete pozornosti ob naravnih nesrečah, besnih spopadov ob njegovem lastninjenju ali suhoparnim predstavitvam stroke. Avtorji dokumentarca ga želijo predstaviti kot živo, zapleteno, prečudovito in predvsem nenehno spreminjajočo se tvarino. Gozd je zmagovalec v nečem kar modno imenujemo obnovljivi naravni viri.
Slovenci pa imamo znotraj gozdnega vesolja tudi enkratno zgodbo, prispevek, ki je prav tako fascinanten, kot je tudi neznan. K dobičku usmerjena gozdarska teorija govori o gozdu, kot samo-obnavljajočemu se naravnemu viru in gozdarska praksa tej tezi natančno sledi. Danes je prevladujoča tehnika evropskega, celo svetovnega gozdarstva, ustvarjanje ogromnih golosekov, ki jih po eksploataciji ponovno pogozdujejo in po naslednjem rastnem ciklu zopet posekajo. V Sloveniji pa se je že na samem začetku organiziranega gozdarjenja, v ogromnih gozdovih grofa Auersperga na Kočevskem zgodil nenavadne premik. Tamkajšnji gozdarji so pričeli s heretičnim gozdarjenjem, po katerem iz gozda odstranjujejo in v nadaljnjo predelavo pošiljajo le izbrana drevesa in s tem vzdržujejo v gozdu naravno ravnovesje, saj se gozd obnavlja sam in posegi v smislu pogozdovanja praktično niso potrebni. To metodo je gozdarska stroka branila stoletje in pol in je še danes splošno priznana doktrina, ki jo na slovenskem imenujemo sonaravno gozdarjenje. Zgodbo o tem fenomenu, ki ga počasi odkrivajo tudi drugod po Evropi in ki se ga k nam hodijo učiti najbolj napredni gozdarji iz vsega sveta, pripovedujemo v pričujočem dokumentarcu. Gozd ni samoumeven in je razmišljanje o njem potrebno vsaj v tolikšni meri, kot so razmišljanja o ostalih velikih ekosistemih.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Nagrajeni avtor Torsten Hoffmann v dokumentarni oddaji karseda poljudno predstavi delovanje sistema elektronskega denarja bitnih kovancev ali bitcoinov in drugih kriptovalut ter pojasni ozadje, razvojne potenciale in uporabnost tehnologije veriženja blokov ali blockchaina. Medtem ko nekateri sprejemajo nove tehnologije kot tiste, ki bodo prinesle preglednost poslovanja in zmanjšale moč in pomen odvetnikov in bankirjev, drugi v njih vidijo večje možnosti za prevaro.

CRYPTOPIA - BITCOIN, BLOCKCHAINS AND THE FUTURE OF INTERNET / Avstralija, Nemčija / 2020 / Režija: Michael Watchulonis in Torsten Hoffmann

Družina Lyons šele v intervjuju, ki ga Edith da na indijski televiziji, izve, da je bila po eksploziji jedrskega izstrelka na otoku Hong Ša izpostavljena močnemu radioaktivnemu sevanju, kar jo bo počasi ubilo. Celeste izgubi službo pri ameriškem podjetju in s Stephenom se odločita, da bosta prodala hišo. Bethany povabi mamo na kosilo in jo preseneti z novo obliko mobilnega telefona. Po tragični smrti manchestrskega poslanca se Vivienne Rook na nadomestnih volitvah znova poteguje za mesto v parlamentu.

YEARS AND YEARS / Velika Britanija / 2019
scenarij: Russell T. Davies
režija: Simon Cellan Jones
v glavnih vlogah: Emma Thompson, Rory Kinnear, Russell Tovey, Ruth Madeley, Jessica Hynes

Obiskali smo koncert trenutno številke ena med romskimi pihalnimi orkestri v Evropi, orkestra Džambo Aguševi. V sklopu festivala Druga godba je gostoval v mariborskem Narodnem domu. Zbrali smo še informacije o tem, kaj se bo prvega oktobra, po koncu projekta večnamenskih romskih centrov, zgodilo s sedmimi centri po državi in kateri ostajajo odprti. Svet romske skupnosti pa je dobil nove prostore v Murski Soboti. V rubriki romskega jezika smo se spomnili na evropski dan jezikov, ki smo ga praznovali 26. septembra.

Tudi ko so prisotnost virusa, ki povzroča covid 19, potrdili v že 15 državah, je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) oklevala in kar ni razglasila izrednih razmer. Še več, Kitajsko je kljub zapoznelemu obveščanju o izbruhu virusa branila in prepovedi potovanja v to državo celo nasprotovala. V izvršnem odboru SZO je kakih 30 predstavnikov držav, ki se morajo v takšnih razmerah zediniti in odločitev sprejeti soglasno, kar delovanje organizacije močno hromi. Ob plazu obtožb na račun kitajskega ravnanja ob izbruhu pandemije in zaradi podpore, ki jo je Kitajski izkazoval SZO, so se ZDA celo odločile izstopiti iz SZO. Tajvan, ki si ga Kitajska lasti, ZDA pa podpirajo njegovo neodvisnost, zaradi česar Tajvan tudi ni član SZO, pa je na primer samostojno uvedel zaščitne ukrepe in se s covidom 19 zelo uspešno spoprijel. Je danes SZO še eno bojno polje za kitajsko-ameriške spopade? Dokumentarna oddaja nazorno prikaže tudi nastanek in razvoj SZO in nekatere njene resnično pomembne uspehe, kot je izkoreninjenje črnih koz.

WHO IS ... IN CONTROL? / Francija / 2020 / Režija: Pierre Haski, Mathias Lavergre, Anthony Dufour

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Info kanal je namenjen sledenju novic iz sveta politike, športa, kulture, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Zraven najbolj svežih novic si lahko ogledate tudi videoposnetke slovenskih in tujih krajev, ujetih v objektiv kamere, povsem spontano. Info kanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah.