Info kanal je namenjen sledenju novic iz sveta politike, športa, kulture, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Zraven najbolj svežih novic si lahko ogledate tudi videoposnetke slovenskih in tujih krajev, ujetih v objektiv kamere, povsem spontano. Info kanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Teden začenjata Špela Močnik in David Urankar, ki ob ponedeljkih rešujeta pravne dileme in podajata predloge za branje. Novost letošnje sezone je Televizijski bralni klub, v katerem skupaj z gledalci beremo knjige in o njih razpravljamo z različnimi gosti. Špela in David pa še zmeraj ostajata glavna akterja prve jutranje telenovele, t. i. »Žajfnice«, v kateri svoja stališča o najrazličnejših dilemah iz vsakdanjega življenja podkrepita z mnenjem strokovnjakov.

70 milijonov gluhih po vsem svetu vsako tretjo soboto v septembru praznuje mednarodni dan gluhih. V Sloveniji je letošnjo slavnostno prireditev organiziralo Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana, saj je mednarodni praznik sovpadal z jubilejnimi 90 leti delovanja društva na Slovenskem. Slovesni dogodek je zasenčilo dejstvo, da so gluhi dijaki v rednih šolah ostali brez tolmača. Kakšen je recept za dolgo in uspešno skupno življenje, pa nam bosta povedala gluha zakonca Ivanjšič, ki sta nedavno praznovala biserno poroko. Glejte nas v soboto, 16. oktobra, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

Dokumentarni film Lačni upora se sprašuje o razlogih, pogostosti in učinkovitosti gladovne stavke kot orodja družbenega upora v zgodovini.

Med zgodbami, ki jim film posveti večjo pozornost, je gladovna stavka tedaj študenta Borisa Vuka ob zasedbi Filozofske fakultete leta 1971, prva medijsko odmevna individualna gladovna stavka – stavka psihiatra Janeza Ruglja leta 1985, odmevna gladovna stavka trepčanskih rudarjev na Kosovem leta 1989 in posledično zborovanje v Cankarjevem domu, ki je sprožila razpad Jugoslavije, epidemija gladovnih stavk po osamosvojitvi Slovenije v 1990. letih in gladovni protesti profesorja Borisa Ostana po letu 2000. Preko gladovne stavke delavcev kočevske Prenove pred nekaj leti in protestov v Ljubljani in Mariboru film sproži vprašanja, kakšno vlogo imajo lahko gladovne stavke kot oblika družbenega protesta danes, ko je medijska in družbena pozornost za individualne usode ljudi majhna. V kritični in tudi ironični pripovedi se zarisujejo tudi posamezne človeške usode – od gandijevsko vztrajnih do tragikomično neresnih. Med sogovorniki, ki v filmu kritično osvetljujejo vprašanja gladovnih stavk, so novinarji Ervin Hladnik Milharčič, Ali Žerdin, Jani Sever, nekdanja novinarka Mladine Bojana Leskovar, teoretiki Svetlana Slapšak, Sandra Bašić Hrvatin, Igor Pribac in aktivist Armin Salihović.

Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
V tokratni oddaji smo preverili ponudbo Kampa Šobec, ki se že vrsto let uvršča med najboljše kampe v Sloveniji. Obiskali smo prenovljeni hotel Bohinj za urbane turiste. V ospredju pa postavljamo Dneve slovenskega turizma, ki so se letos odvijali v Postojni. Največja kriza v zgodovini turizma namreč zahteva celovito transformacijo upravljanja in trženja te industrije. Z novo turistično strategijo in s pomočjo Nacionalnega načrta okrevanja in odpornosti, moramo pospešeno graditi turistično prihodnost prijazno do gosta, lokalnega prebivalca in turistične industrije.

Vsak konec tedna se za okroglo mizo zberejo štiri dame, vsaka s svojim izrazitim karakterjem, in na poljuden način komentirajo aktualna dogajanja z najrazličnejših področij.
V tokratni oddaji se dotaknemo dražje zime in napovedane podražitve energentov. Družbena omrežja so med drugim preplavili odzivi ljudi na fotografijo mame, ki je v središču Ljubljane v plenici in brez čevljev sprehajala majhnega otroka. O vzgojnih modelih z gostjo Evo Kreslin iz Javnega zavoda Mala ulica. Pa o ugibanjih in špekulacijah, ki jih je z uporabo palice v javnosti sprožila britanska kraljica. No, z dvora pa tudi o primerih pogretih romanc in tem, ali je lahko ljubezen v drugo večna?

Ob svetovnem dnevu kmetic predstavljamo članice Društva kmečkih žena in deklet iz Lenarta v Slovenskih goricah. Sadjarji ne pomnijo tako slabe letine kot je letošnja. Obiskali smo sadjarsko izletniško kmetijo Pr' Matijovc v Podbrezju. Tla na katerih poteka kmetijska proizvodnja ob pravilni oskrbi vežejo ogljik. Tovrstno tematiko v projektu Evropskega inovativnega partnerstva raziskujejo tudi slovenski strokovnjaki.

Andrea je študiral fizioterapijo v Milanu in Rimu, potoval po svetu in daleč na Himalaji srečal svojo ženo Poljakinjo ter se vrnil domov na Sicilijo.
Pridelava pomaranč je za sicilijanske kmete zelo pomembna, Andrea pomaranče na inovativen način povezuje s prosto rejo avtohtone sicilijanske pasme prašičev.
Andrea je človek, ki v sebi združuje različne kreativne poklice, je kmet, okoljevarstvenik, filozof z jasnim pogledom na življenje, spreten pa je tudi v kuhinji pri pripravi pridelkov na posestvu.

Dokumentarni film ostro in neposredno trka na zavest samozadovoljne matice, ujete v institucionalne meje nove države.

Jasno, odkrito ter provokativno govori o pomenu manjšin in enotnem kulturnem ter gospodarskega prostora, mimo floskul dnevne politike. Film je nastajal ob spoznanju, da pravzaprav matica bolj potrebuje manjšino kot manjšina matico, če želi obstati. V filmu nastopajo vidne kulturne, prosvetne in gospodarske osebnosti, ki predstavljajo najbolj vitalen in ustvarjalen del slovenskih manjšin in v dialogu s pisateljem in publicistom Miranom Košuto označijo robove in esenco slovenskega ter njihovo prihodnost.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Trije prijatelji so se izkrcali v Rio de Janeiru, kjer so se dobili s prijateljico Gisele, ki jih je spremljala že po Jordaniji. Takoj po izkrcanju iz letala so krenili v hrib; obiskali so sloviti kip Odrešenika nad mestom, skočili z zmajem v tandemu, obiskali nogometno tekmo in si ogledali maketo favele. Scott je rekel, da je v treh dneh v Braziliji videl vse, kar je hotel. Nato so si ogledali Pantanal, močvirje, ki je 20-krat večje od floridskega Evergladesa, in se namenili v Amazonijo, kjer jih čaka kup novih doživetij.

Božena Němcová se ne bori le za enakopravnost žensk, temveč tudi za enakost različnih družbenih slojev. Skupaj z možem Josefom se zavzema za enakopravnost češkega naroda z nemškim. Josef mora zaradi svoje domoljubne naravnanosti oditi delat na Ogrsko, kar Boženi čisto ustreza, njemu pa ne, zato želi, da se preseli k njemu na Slovaško. Božena dobi predujem za pravljice, ki jih piše, vendar zamuja z oddajo rokopisa. Zbliža z novim zdravnikom Lamblom. Služkinja Manka pa svojo gospodarico ovaja policijskemu agentu. Tega zanima, kaj piše in s kom si dopisuje. Božena se zaradi moževih kategoričnih zahtev z mlajšima otrokoma preseli k njemu na Ogrsko. Po smrti najstarejšega sina Hynka začne pisati Babico.

BOŽENA / Češka republika / 2021
scenarij: Martina Komárková, Hana Wlodarczyková
režija: Lenka Wimmerová
v glavnih vlogah: Anna Geislerová, Jan Hájek, Anna Kameníková, Martin Mysicka, Krystof Hádek, Václav Matejovský

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej.
Smukovi iz Bevk so se z gojenjem šampinjonov začeli ukvarjati pred 30 leti. Sprva hobi je kmalu postal resen posel, v katerega je danes vključena druga generacija. So največji proizvajalci šampinjonov v Sloveniji; v šestih, računalniško vodenih halah, prilagojenih za gojenje, jih letno pridelajo okrog 420 ton. V podjetju z 20 zaposlenimi so se letos lotili novih izzivov – od marca gojijo še bolj zahtevne ostrigarje, ponudbi pa so dodali tudi sušene šampinjone. Ker jim zmanjkuje prostorov za širitev, je njihov naslednji cilj preselitev celotne proizvodnje v industrijsko cono. V oddaji pa tudi o poslovnih priložnostih na področju pridelave ekoloških jajc in proizvodnje nadomestka mesa.

Dokumentarna serija predstavlja razvoj ruske kuhinje skozi stoletja, njene značilne sestavine in jedi ter zgodovinske okoliščine, ki so privedle tudi do lakote.

7. del:
Tokratna oddaja je posvečena zgodovini ruskega gostinstva. Ogledali si bomo, kako je car Peter Veliki spodbudil razvoj ruskih gostiln in kako je bil njihov nastanek povezan s pojavom novih, meščanskih družbenih slojev. Spoznali bomo tudi rusko posebnost, tako imenovane odprte mize, h katerim so gostitelji velikodušno vabili manj premožne predstavnike svojega stanu. Nepisano pravilo, da je treba vedno sprejeti vsakega gosta, je očaralo tuje obiskovalce, ki so v svet ponesli glas o
neizmernem ruskem gostoljubju.

V oddaljenem samostanu, kjer živijo nune, se odločijo uvesti širokopasovni internet.
Režija: Slobodan Maksimović

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Info kanal je namenjen sledenju novic iz sveta politike, športa, kulture, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Zraven najbolj svežih novic si lahko ogledate tudi videoposnetke slovenskih in tujih krajev, ujetih v objektiv kamere, povsem spontano. Info kanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah.