Info kanal je namenjen sledenju novic iz sveta politike, športa, kulture, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Zraven najbolj svežih novic si lahko ogledate tudi videoposnetke slovenskih in tujih krajev, ujetih v objektiv kamere, povsem spontano. Info kanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Teden začenjata Špela Močnik in David Urankar, ki ob ponedeljkih rešujeta pravne dileme in podajata predloge za branje. Novost letošnje sezone je Televizijski bralni klub, v katerem skupaj z gledalci beremo knjige in o njih razpravljamo z različnimi gosti. Špela in David pa še zmeraj ostajata glavna akterja prve jutranje telenovele, t. i. »Žajfnice«, v kateri svoja stališča o najrazličnejših dilemah iz vsakdanjega življenja podkrepita z mnenjem strokovnjakov.

Če bo uveljavljen predlog novele zakona o igrah na srečo, se nam obeta popoln razpad dozdajšnjega načina financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij. Tako ostro so se na zadnji osnutek predloga zakona o igrah na srečo odzvali pri Nacionalnem svetu invalidskih organizacij, saj po njihovem mnenju načrtovane spremembe prinašajo negativne posledice na področju socialnega, predvsem pa invalidskega varstva, in to zlasti glede financiranja posebnih socialnih programov, ki jih za invalide izvajajo invalidske organizacije za najranljivejše prebivalce. Več v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 27. novembra, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

Vsak konec tedna se za okroglo mizo zberejo štiri dame, vsaka s svojim izrazitim karakterjem, in na poljuden način komentirajo aktualna dogajanja z najrazličnejših področij.
Da je vse skupaj še bolj zanimivo, v svojo družbo vsak teden povabijo tudi posebnega gosta. Z njimi se boste lahko strinjali ali pa ne, vsaka ima pač svoje mnenje.
Čigava beseda bo Zadnja beseda?

Dokumentarni film Pesem upora je nastal v letu, ko je Partizanski pevski zbor, naslednik Invalidskega pevskega zbora, slavil 65-letnico.

Takrat, ko smo se obujali spomin na 100-letnico rojstva dirigenta Radovana Gobca. Obe poglavji sta za marsikoga že pozabljena zgodovina. A ne za vse. Režiser Andraž Pöschl je skupaj s snemalcem Alešem Živcem stopil na pot iskanja odmevov partizanske pesmi upora. Po nekaj letih pozabe jo danes lahko slišimo na koncertih, veselicah, v športnih dvoranah… Zdi se, da je ljudje ne želijo pozabiti. Da jo pojejo takrat, ko jim je težko. Udarniške rime in ritmi ohranjajo upanje in prenašajo sporočila o pomenu za mnoge temeljnih človeških vrednot. Ki, kot se večkrat zdi, nezadržno izginjajo v bledenju socialnega okolja. Imeti pred biti, jaz in moje pred vsem ostalim, domovina kot poligon za jumbo-plakate in slepo sledenje potrošništvu, brezskrbnost, celo sovraštvo do drugih. Kdo želi vsaj s pesmijo slikati boljši svet? Zakaj še vedno pojejo in zakaj potrebujemo njihovo pesem? Na katere skrajnosti nas opozarjajo? Oni so: Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in Garažni ženski pevski zbor Kombinat. Skupaj s številnimi drugimi.

Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
V tokratni oddaji smo obiskali Malečnik, kjer je župnik pod dobršnjim delom cerkvene ladje našel starokrščanske katakombe s kar 64-timi grobnimi nišami in skrivnostnim podzemnim hodnikom, ki domnevno vodi čez reko Dravo, pod Lent vse do Vinagovih podzemnih rovov pod starim mestnim jedrom Maribora.
Bili smo v neobičajnem dvorcu posebne sorte, ki se je letos poleti odprl za obiskovalce. Grad Dvor v Preddvoru je nekdanja postojanka stiških menihov in rezidenca podeželskih plemičev. Z novimi najemniki pa dobiva čisto samosvojo zgodbo živega muzeja, v katerem se lahko večino eksponatov obiskovalci dotaknejo.
Predstavljamo pa tudi letos poleti ustanovljeno destinacijo Visit Ravno Polje, ki predstavlja ponudbo Dravskega polja, med Pohorjem in Halozami. Destinacija z lego med Ptujem in Mariborom združuje 80 ponudnikov, ima kapaciteto 350 ležišč, med top doživetji pa izpostavljamo vinsko degustacijo na čisto pravem letalu, vožnjo z novodobno kočijo ter tradicijo zlatokopstva.

V Laškem je potekal tradicionalni dvodnevni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja. Povezali so ga s predstavitvijo Evropskega inovativnega partnerstva in prenosom znanja, pridobljenega v projektih EIP, na kmetije. Kmetije, ki ležijo v vaseh na širokem pasu rodovitne nižine ob Savi, prestolnico tudi v današnjem času oskrbujejo s kakovostnimi pridelki, predvsem z zelenjavo. Obiskali smo dr. Staneta Klemenčiča, ki je letos odšel v pokoj. Njegova osebna in poklicna pot je bila prepletena s podeželjem, kjer ves čas živi in deluje kot kmetijski strokovnjak.

V solinah je pri delu sodelovala vsa družina. Solinarske hišice so bile njihov dom vse do jeseni. Oče solinar je opravljal najtežja dela, pri tem mu je pomagala žena, ki je hkrati skrbela za gospodinjstvo in prinašala pitno vodo, ki je v solinah ni bilo. Tudi otroci so postorili, kar je bilo v njihovi moči, pri tem so uporabljali solinarske pripomočke otroške velikosti. Še vedno pa so se večino časa igrali. Domov so prinašali morske polžke in rakovice, ki so jih našli v kanalih in so nato končali na krožnikih v okusnih jedeh. Danes je lovljenje rakovic in nabiranje polžkov v solinah strogo prepovedano, lahko pa jih kupimo v ribarnicah. Polžke lahko pripravimo v morski solati, rakovice pa v odlični omaki s testeninami ali polento.

Dokumentarni film V deželi herojev ali Kam so šli vsi narodni heroji je film o mladih, pogumnih ljudeh, polnih idealov, ki so jim za posebno junaška dejanja podelili naziv narodni heroj, mnogim posmrtno. To ni bil le izraz časti, pač pa tudi zahvala za prerano, včasih nepotrebno žrtvovano življenje na oltarju zgodovine v boju za novo, pravičnejšo družbo in njeno svetlo prihodnost. Od nove, pravičnejše družbe so ostali le opusteli spominski parki, grobnice in osamljeni kipi v spomin narodnim herojem. So bila njihova življenja darovana zaman?
Cerkev na dan vseh svetih praznuje spomin na vse svetnike in zveličane duše. Potem so še oni, ki se morajo kot »tavajoče duše v vicah« očistiti grehov, preden smejo v nebesa …
V deželi herojev je neke vrste poganski film. Izraža vero, da bodo odrešene duše vseh umrlih in se jim v dolgih jesenskih nočeh ne bo treba vračati na ta svet.
Scenarist in režiser je Igor Vrtačnik.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Justin, Scott in Andre se na poti iz Mongolije na Islandijo ustavijo še na Ferskih otokih, prespijo pri dobrih ljudeh in pomagajo obnavljati staro vas. Na Islandiji pa se proti njim zaroti vreme. Ves čas dežuje, kar jim nagaja pri vožnji, ogledu ledenika, plezanju po njem in obisku kraterja ognjenika. Justin za to krivi škrate, v katere verjamejo otočani. Ko so končno na suhem, zlezejo celo v lavno cev v podzemni jami. Po mrzlem otoku pa bo naslednja postaja – vroča Afrika!

Britanski umetnostni zgodovinar in avtor več dokumentarnih oddaj o umetnosti Andrew Graham-Dixon se tokrat posveti umetnosti Skandinavije. Prepotoval je Norveško, Dansko in Švedsko ter odkrival, kako so pokrajina in njene značilnosti ter različne kulture vplivale na razvoj umetnosti, literature ter na industrijsko oblikovanje, po katerem ta del Evrope posebej poznamo.

1. del: Temna noč duše
Avtor serije o umetnosti Skandinavije Andrew Graham-Dixon nas popelje po Norveški, redko poseljeni deželi, ki so jo izoblikovali sneg, led in boj za preživetje. Neizprosna narava je pustila pečat tudi na umetnosti, ki sega od vikinškega okrasja na lesenih ladjah do bukoličnih slik romantičnih nacionalistov ter ene najpresunljivejših upodobitev tesnobe na svetu, slike Krik Edvarda Muncha. Temne plati norveške družbe je razgaljal dramatik Henrik Ibsen, današnje Norvežane pa bolj kot radikalna umetnost zaznamuje povezanost z naravo, ki je njihova največja galerija.

ART OF SCANDINAVIA / Velika Britanija / 2016
režiser: Paul Tickel

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej.
Družinsko podjetje Varis iz Lendave je kljub številnim izzivom v času epidemije še utrdilo svoj položaj vodilnega evropskega proizvajalca gotovih kopalnic; v več kot 40-letni zgodovini so jih izdelali več kot 100 tisoč. Gotove kopalnice prodajajo predvsem v tujino, največ v Nemčijo, kjer imajo 15 odstotni tržni delež, Avstrijo in Švico. Med njihovimi kupci so najprestižnejše hotelske verige, kot so Sheraton, Novotel, Hempton by Hilton, Intercity, in druge, pa tudi bolnišnice, zapori in večstanovanjski objekti. Podjetje z 252 zaposlenimi je od leta 2015 do 2020 več kot podvojilo čiste prihodke od prodaje, letos naj bi s prodajo ustvarili 32,5 milijona evrov prihodkov. S svojimi rešitvami in razvojem so tudi eni od ambasadorjev slovenskega gospodarstva Zeleno, Ustvarjalno in Pametno. Zanimiva bosta tudi prispevka o pogledu mladih na kohezijsko politiko in o pomenu robotizacije.

Film Gverilci je posnet po istoimenski literarni predlogi Polone Glavan. Filmska pripoved je kolaž drobnih, vsakdanjih zgodb, pripetljajev, včasih le čustvenih stanj junakov. Zgodbe in čustva protagonistov so naturalistična, skorajda brez kolorita, in se pred nami odvijejo v enem dnevu in na prostorsko zamejenem okviru. To je film o sleherniku, ki se bori z svojim vsakdanjikom za preživetje, film o komerkoli izmed nas, ki smo ujetniki drobnih dogodkov, rutine, odmerjenega časa.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Info kanal je namenjen sledenju novic iz sveta politike, športa, kulture, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Zraven najbolj svežih novic si lahko ogledate tudi videoposnetke slovenskih in tujih krajev, ujetih v objektiv kamere, povsem spontano. Info kanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah.