Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Torek, 1. feb. 2022

TV Slovenija 2 • Tor, 1. feb.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Ob torkih se z vami prebuja Mojca Mavec. Prva ura druženja prinaša pregled črne kronike z dr. Damijano Žišt, rubriko V središču z Moniko Tavčar in športne minute z Anžetom Bašljem. V jezikovnem kotičku se lotevamo slovničnih vprašanj in dilem, s tujci, ki živijo v Sloveniji, spoznavamo svet, s Špelo Močnik na terenu pa Slovenijo. Rubrika Moj RTV prinaša zanimive vsebine iz naše hiše, Kuharski ABC pa hitro in enostavno pripravo hrane. Oddajo ob torkih zaključujemo v družbi z znanimi družinami. Z nami so jutra lepša!

Avtomobilnost bo v tej sezoni spet aktualna in drzno izzivalna. Letošnjo zimo in pomlad bomo s strokovnjaki različnih področji iskali odgovore na izzive sodobne osebne multimodalnostne mobilnosti v pretežno urbanih okoljih, se z avtom popeljali v lepe spomine in čase, ko smo se znali odpeljati po lepih lokalnih cestah do tudi Googlu skritih domačih naravnih kotičkov. Pogledali bomo v prihodnost slovenske vozniške umetne inteligence, nadaljevali z našimi preventivnimi pobudami, testirali bomo nove zanimive avtomobile, govorili s tistimi, ki so jih zasnovali, izdelali, in tistimi, ki jih morajo prodati. S pomladjo pa prihaja pred gledalce TV Slovenija in bralce spletnega portala rtvslo.si, še nekaj prav posebnih vsebin in novosti, ki pa naj za zdaj ostanejo še presenečenje.

Tokrat nas je pot najprej pripeljala na Ptujsko polje. Obiskali smo 300 let staro znamenito Dominkovo domačijo, ki velja za najstarejšo v celoti ohranjeno hišo v Sloveniji, grajeno v panonskem slogu.
Časovna dimenzija se odseva tudi v ustvarjanju prepoznavne akademske slikarke, pripadnice najmlajše generacije slovenskih likovnih umetnikov Helene Tahir.
Preteklosti pa je zavezana tudi Martina Obid Mlakar – akademska umetnica, restavratorka po izobrazbi a oblikovalka po duši. V starem mestnem jedru Ljubljane oblikuje unikaten nakit iz žlahtnih kovin.
Andrej Fon je glasbeni samouk, multiinštrumentalist, glasbeni pedagog, improvizator, gledališki ustvarjalec in kantavtor, ki ga poznamo pod imenom Olfamož.
Lov na trenutke in odsev časa se zrcali tudi v fotografijak Jaka Ivančiča. Po izboru National Geographica se je s fotografijo Blejskega jezera med dva milijona prispelimi fotografijami z vsega sveta uvrstil na prvo mesto najlepših pokrajinskih fotografij za leto 2018.

Dokumentarni film o nastanku in pomenu kapelice, ki so jo med prvo svetovno vojno zgradili ruski vojni ujetniki.

Kranjska Gora je imela v prvi svetovni vojni pomembno vlogo v zaledju soške fronte. Leto 1915 je še dodatno zaznamoval prihod več kot 10.000 vojnih ujetnikov, večinoma ruskih. Njihova usoda je bila jasna – zgraditi prevozno cesto čez Vršič, ki bo za potrebe vojske Avstro-Ogrske monarhije vodila v Trento. Vojni čas je bil prežet z mrazom, boleznimi, lakoto, neizmernim trpljenjem in smrtjo. Ujetniki so gradili hitro. Domačini so načrtovalce ceste opozarjali na zimo v teh krajih, na sneg in predvsem plazove, ki so v teh krajih pogosti, a ti so se zanesli na svoje znanje, znanje alpskega naroda.
8. marca 1916 pa jim je narava pokazala svojo moč in majhnost človeka. Silovit plaz je pokopal številne žrtve – večinoma ruske vojne ujetnike in stražarje. Natančno število žrtev plazu še danes ni znano. Plaz je odnesel tudi ogromen kip, posvečen nadvojvodi Evgenu, ki bi moral stati na vrhu prelaza in tam odsevati moč Avstro – Ogrske monarhije. Ostala pa je Ruska kapelica, ki so jo zgradili ruski vojni ujetniki. Ta se je obdržala vseh sto let do danes, ko pooseblja simbol človeštva in miru, rojenega na ruševinah vojne.

Spet prihaja Bob leta, ki informira, komentira, nasmeji in provocira. Kaj je burilo duhove od tiska do spleta, izveste na Bobu leta.

Po koncu druge svetovne vojne je kraje ob naši zahodni meji za dve leti zasedla zavezniška vojska. Mejni pas je postal znan kot Cona A.

Američani, Angleži, Novozelandci, celo Indijci so od Trsta čez Kras do Predela upravljali tako imenovano cono A Morganove linije, preden je mirovna konferenca v Londonu februarja 1947 določila pravo mejo med Italijo in Jugoslavijo. O srečanjih z razsipništvom in demokracijo, o kokakoli in žvečilcih, ki so skupaj z džezom zasedli soško dolino, pripoveduje dokumentarec Nočemo belega kruha! Govori o času prešernega rajanja pa tudi ostrih demonstracij za priključitev k Jugoslaviji in skozi pripovedovanja živih prič ter mladih zgodovinarjev obnovi tisti čas ob izteku druge svetovne vojne, ko so dekleta zvečer plesala swing, ponoči pa pisala po stenah hiš: TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO! Dokumentarec Nočemo belega kruha v produkciji Televizije Slovenija in VPK so snemali leta 2009 v zgornji Soški dolini, poleg scenarista Zdravka Duše in režiserke Jasne Hribernik so mu vsebino dali mladi zgodovinarji in starejši pričevalci, ki se še spominjajo časa, ko je bil desni breg Soče pod angloameriško upravo. Razmeroma malo znana dejstva so zanimiva tako z narodnozgodovinskega kot s kulturnega vidika.

Debelost povzroča bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, mišično-skeletne težave, nekatera rakava obolenja, neplodnost, lahko je vzrok za prezgodnjo smrt. Presežne vrednosti sladkorja, ki ga precej zaužijemo s predelano hrano, v telesu povzročajo neravnovesje, tudi hormonalno. Dobički, ki jih kujejo velike korporacije z uspešno prodajo predelane sladke in slane hrane, pa so gorivo za svetovno pandemijo debelosti. Precej težje je namreč tako učinkovito promovirati polnovredno, nepredelano hrano. Žal je predelana hrana navadno precej cenejša in dostopnejša potrošnikom z nizkimi prihodki. Dokumentarna oddaja predstavi tudi, kako se s pandemijo debelosti spopadajo na politični, znanstveni, gospodarski in socialni ravni v ZDA, Mehiki, Čilu in Nemčiji.

GLOBESITY / GLOBESITÉ / Francija / 2020 / režija: Sylvie Gilman, Thierry de Lestrade

Povprečna svetovna temperatura se je v zadnjih stotih letih povišala za eno stopinjo. Skrajno vreme in višajoča se gladina morja že povzročata nemire po svetu. Nadaljnje segrevanje planeta pa bi lahko ogrozilo človeško civilizacijo, menijo mnogi znanstveniki. Ker le omejevanje škodljivih izpustov morda ne bo dovolj, da bi se izognili grozljivim posledicam podnebnih sprememb, vse večja skupina znanstvenikov in inženirjev razvija tehnologije, ki bi naš planet lahko ohladile …

CAN WE COOL THE PLANET / ZDA, Francija / 2020 / Režija: Ben Kalina, Jen Schneider

Stéphane Brizé v dokumentarnem slogu začne film sredi žolčne debate med stavko tovarniških delavcev in razkrije krute mehanizme sistema, v katerem se vodje požvižgajo na pravice delavcev.

Kljub rekordnemu letnemu dobičku se vodstvo multinacionalke Perrin odloči zapreti eno svojih tovarn. 1100 zaposlenih v tej tovarni se pod vodstvom sindikalista Laurenta Amédéa tej okrutni potezi upre. Pripravljeni so narediti vse, da bi rešili svoja delovna mesta.

Originalni naslov: EN GUERRE
Leto produkcije: 2018
Država: Francija
Žanr: drama
Režija: Stéphane Brizé
Scenarij: Ralph Blindauer, Stéphane Brizé
Igrajo: Vincent Lindon, Mélanie Rover, Olivier Lemaire, Jacques Borderie

Od mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta smo obiskali sinagogo v Lendavi ter se pozanimali, kako so pred stotimi leti v Prekmurju živeli Judi in kako bogata je bila njihova kultura v primerjavi z romsko. Pogovarjali smo se z enaindvajsetletno Nino Brasseur, novinarko romskega radia v Murski Soboti. V rubriki romskega jezika pa tokrat o poučevanje romskega jezika in kulture v osnovnih šolah v Sloveniji.

Francoska dokumentarna oddaja tri desetletja po padcu Ceausescujevega režima v Romuniji prinaša natančno rekonstrukcijo enega izmed najbolj krvavih dogodkov v času propada te diktature. Oddaja razišče potek ljudske revolucije, ki je bila bolj kot to v resnici državni udar pod vodstvom tedanjih komunističnih elit. Te so skrbno načrtovale tudi poročanje o dogodkih.

THE CEAUSESCU TRIAL, A STOLEN REVOLUTION / LE PROCES DES CEAUCESCU - UNE REVOLUTION VOLEE / Francija / 2019 / režija: Vincent de Cointet

V okviru Videonoči si boste lahko ogledali široko ponudbo slovenskih glasbenih videospotov vseh zvrsti. Z njimi noč ne bo tako dolga ...

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov