*****

Na robu tivolskega parka so leta 1909 odprli Hotel Tivoli. Prijelo se ga je ime gostišča, ki je prej stalo na tem mestu: Švicarija.

Umetniki so ga hitro sprejeli za svojega; nekaj mesecev je v njem bival tudi Ivan Cankar in v Kmečki sobi se je srečevala slovenska boema.
Četrt stoletja pozneje hotelu ni več šlo dobro in mestna občina je vanj naselila ruske izseljence. Hotelske sobe so spremenili v socialna stanovanja in stavbi so rekli tudi ščurkov grad. Visoki prostori pritličja so bili zanimivi za kiparje in med prvimi si je tu našel prostore Ivan Zajec, za njim Zdenko Kalin in Karel Putrih. Ko so bili prostori še temačni in je bila stavba skrita nekje na koncu Tivolija, so tu ustvarjali Jakov Brdar, Dragica Čadež, Drago in Dušan Tršar, Lujo Vodopivec, Sergej Kapus … Švicarijo upravičeno imenujemo zibelka slovenskega kiparstva.
Dobro stoletje po nastanku je stavba po temeljiti in vzorni prenovi spremenjena v Ustvarjalni center Švicarija. Arhitektka Maruša Zorec je želela oživiti patino in dušo stavbe. Restavratorji so poskušali ohraniti in pokazati stropne poslikave, les v kavarniški dvorani je ostal skoraj nedotaknjen. V Švicariji je nekaj časa ustvarjal tudi Stojan Batič, zato so v enega izmed prostorov preselili njegov atelje – z vsemi slikami, knjigami, fotografijami v predalu … in starim radiem, ki še vedno igra.
Tu so umetniški ateljeji, vse leto se vrstijo kulturni dogodki, dvorana v pritličju pa je spet namenjena gostinstvu. Po prenovi so v Ustvarjalnem centru Švicarija ateljeje zasedli Silvester Plotajs Sicoe, Zora Stančič, Damijan Kracina, Miha Štrukelj, Silvan Omerzu, Tanja Pak in drugi sodobni umetniki. Tivoli in Švicarija sta navdih za njihova dela.
V filmu se dokumentarni posnetki iz minulih desetletij prepletajo s pričevanji nekdanjih stanovalcev, potomcev izseljencev, predvsem pa umetnikov. Vstopamo v ateljeje slikarjev in kiparjev, ki danes gostujejo v Švicariji. Stavba pripoveduje svojo zgodbo. Scenarist in režiser filma je Amir Muratović

Kaj se zgodi, ko z električnim avtomobilom zapeljemo v vodo? Mi smo to preverili v Pirenejih, na terenskem poligonu, ki ga lasti štirikratni prvak vztrajnostnega relija Dakar Nasser Al-Attiyah. Skoraj polmetrski blatni luži smo izpostavili baterije v dnu predserijske, zamaskirane toyote BZ4X, prvega Toyotinega polno električnega avta.

Iztok Mlakar je pri Založbi ZKP RTV Slovenija pred dobrimi 30 leti izdal prvenec, legendarno kaseto Štorije in baldorije in poslej tudi ostale avtorske albume. Ob 50. obletnici ZKP RTV Slovenija je legendarni Mlakarjev album izšel z restavriranimi posnetki in arhivsko dokumentacijo na vinilni plošči z oštevilčeno naklado. Izdajo vinilke Štorije in baldorije ob dvojnem jubileju so založba, Ježkov nagrajenec Iztok Mlakar in Val 202 pospremili in s posebnim koncertom.
Mlakar v pesmih poje o večnih temah kot so ljubezen, minevanje in smrt, pa tudi o življenjskih radostih (vino, dobra domača hrana) in boju malega človeka za pravičnost, v besedilih pa prepoznamo tudi številne elemente socialistične družbene ureditve poznih osemdesetih let nekdanje Jugoslavije, ki so predstavljeni na humoren, a pronicljiv način. Večina pesmi je zapeta v primorskem, natančneje goriškem narečju, nekatere pa tudi v cerkljanskem (“Pubi, usidma se”, “Var’se, čeča”, “Očenaš”, “Ajnglc”). Narečna besedila dajejo njegovim pesmim poseben čar, kljub narečju pa se v Iztokovih pesmih zrcali splošen slovenski narodni značaj.

Eva in Robert se pripravljata na rojstvo prvega otroka, ki naj bi se rodil čez nekaj tednov. Med sprehodom s Franzi Eva dobi popadke ...
Paul se čuti krivega, ker se je skoraj zapletel z Annabelle. Zaradi Timove pripombe, da je imel razširjene zenice, Paul meni, da mu je Annabelle podtaknila mamilo. Odpravi se k Michaelu, da bi naredil test.
Beli je jasno, da se je znova nesrečno zaljubil. Ker ve, da mu Lucy ne vrača čustev, se ji izmika in nato pobegne z večerje, s katero naj bi proslavila svoj uspeh.
Walter se po praznovanju božiča vrne v Hamburg. Njegov odhod zelo prizadene Natascho, ki ne opazi, da Michael spet jemlje tablete.

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Atomik Harmonik so nazaj. Kaj sporočajo in ali lahko presežejo svoj uspeh? Dejan Kranjc si je nadel umetniško ime Dejan Dogaja, kar mu pristaja, saj se zdi, da mladi in nadvse uspešni glasbenik nikoli ne počiva, niti poleti. Razburkano je tudi na tujem, kjer zvezdniki vsak po svoje skrbijo, da je poleti res vroče.

Drama triler po resničnih dogodkih. Anin vsakdan se naglo spremeni, ko po naključju izve, da je otrok, ki ga je rodila pred sedemnajstimi leti in je bil po porodu razglašen za mrtvega, še vedno živ, kot je že ves čas predvidevala. Njena obsedenost z raziskovanjem preteklosti povzroči konflikte v družini, a Ana se ne more ustaviti, dokler ne izve resnice. Šivi so zgodba o ženski, ki se sama bori proti družbi v iskanju pravice, ki ni nič manj kruta od laži, v katerih je živela.

ŠAVOVI / ŠIVI / SRBIJA / 2019
Režija: Miroslav Terzić / Scenarij: Elma Tataragić / Igrajo: Snežana Bogdanović, Marko Baćović, Vesna Trivalić, Dragana Varagić, Jelena Stupljanin, Ksenija Marinković, Jovana Stojiljković, Pavle Čemerikić, Rale Milenković, Rade Marković, Igor Benčina, Bojan Žirović …

Slovenski izumitelj Anton Codelli je 1915 v afriškem Togu za nemški Telefunken vzpostavil prvo brezžično povezavo ne svetu.

Leta 1912 je v Togo prispela filmska ekipa pod vodstvom avanturista Hansa Schomburgka, ki je takrat snemal dokumentarec o afriški divjini. V upanju na visoko donosnost novo nastajajoče filmske industrije je baron Codelli s Schomburgkom sklenil pogodbo in tako postal producent prvega igranega filma, ki je bil kdaj koli posnet na afriški celini. Schomburgk je v Londonu najel snemalca Jamesa Hodgsona, scenarij za film z naslovom: Bela boginja in Wangore (Eine Weisse unter Kannibalen) pa je napisala baronica Rozalija Codelli, baronova mati. Zgodba govori o majhni deklici, ki jo po brodolomu na obalo naplavi morje. Otroka najde ljudožersko pleme, ga sprejme in po božje časti. Pleme nato odkrije evropski avanturist, ki se v dekle zaljubi in jo reši. Glavno vlogo je odigrala nemška igralka Meg Gehrts, zgodba je nato najverjetneje navdihnila tudi Hodgsonovega prijatelja Edgarja R. Burroughsa, ki je leta 1914 izdal roman z znamenitim Tarzanom v glavni vlogi. S pomočjo Codellijevih potomk in igralca Primoža Bezjaka se je filmska ekipa scenarista in režiserja Mihe Čelarja odpravila po sledeh izginulega filma. Obiskali so berlinske arhive, odleteli v Togo in poiskali ostanke veličastne Codellijeve radiotelegrafske postaje ter filmskih prizorišč. Pot jih je vodila nazaj v Ljubljano, kamor sta Codellijevi potomki prinesli ostanke izgubljenega filma. V igranem delu so z igralci in posebno tehnologijo animirali več kot 600 fotografij iz Codellijeve fotografske zbirke in tako poustvarili prizore nemega filma o njegovem pustolovskem življenju.

Mustafa Mustafić je eden izmed vodilnih direktorjev fotografije v Bosni in Hercegovini in tudi kritičen opazovalec bosansko-hercegovske sodobnosti, v kateri je zadnje čase znova pogosto slišati besedo vojna. Preverili smo, kako je videti večkulturnost na Štajerskem: pogovarjali smo se z 32-letno zdravnico, specializantko prvega letnika interne medicine v Bolnišnici Celje Ermino Begović. Spregovorila je o materinstvu na tujem med epidemijo covida 19 in o tem, kako je biti pokrita muslimanka na Slovenskem. Ne spreglejte intervjuja z reškim rockovskim glasbenikom Damirjem Urbanom, ki sklada glasbo za predstavo Matjaža Fariča Vse OK v ljubljanski Drami. Premiera bo sredi februarja.