Danes 97-letni Izidor Čebron je bil rojen leta 1925 v revni kmečki družini z veliko otroki v vasi Preserje nad Branikom v Vipavski dolini, na območju, ki je med obema vojnama pripadalo Italiji. Že kot osnovnošolec je moral oditi od doma, služit kot hlapec v Povirje na Krasu. Leta 1942 je bil mobiliziran v italijanske delovne bataljone in poslali so ga v južno Italijo. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je bil takrat 18-letni Izidor v zbirnem centru v zavezniškem taborišču Carbonara pri Bariju, kjer so bile oktobra 1943 ustanovljene partizanske brigade. Decembra 1943 jih je zavezniška vojska z ladjami prepeljala v Dalmacijo. Na Korčuli so jih poimenovali »prekomorci« in Izidor je bil borec 1. prekomorske brigade. Prvo težko borbo z Nemci je doživel že za božič leta 1943 na Korčuli. Po težkih bitkah z Nemci, četniki, muslimanskimi milicami, ustaši, domobrani in drugimi sovražnikovimi enotami je Izidor Čebron kot borec 13. proletarske brigade iz bitke v bitko prepešačil vso Bosno, Srbijo in Hrvaško. Sodeloval je pri osvobajanju Beograda, doživel strahote Sremske fronte in se po osvoboditvi Zagreba s svojo enoto vrnil v Slovenijo.
Danes je Izidor Čebron, ki ga kljub visoki starosti odlikuje izjemen spomin in dar pripovedovanja, še zadnji živi borec 1. prekomorske brigade.
Ko so alpske smučarke lani na finalu sezone tu vozile slalom, smo videli sijajen slovenski uspeh: Andreja Slokar je zmagala, Ana Bucik je bila četrta. Slokarjeva je žal poškodovana, Bucikova pa tudi v tej sezoni kaže odlične slalomske predstave. Dovolj za še en podvig na tej progi?
n podvig na tej progi?
V soboto se bodo v štafetah merili v obeh konkurencah. Tu se pokaže prava moč reprezentanc, prednjačijo pa v norveškem, nemškem in francoskem taboru. Nastopili bosta tudi obe slovenski štafeti.
Ko so alpske smučarke lani na finalu sezone tu vozile slalom, smo videli sijajen slovenski uspeh: Andreja Slokar je zmagala, Ana Bucik je bila četrta. Slokarjeva je žal poškodovana, Bucikova pa tudi v tej sezoni kaže odlične slalomske predstave. Dovolj za še en podvig na tej progi?
n podvig na tej progi?
V soboto se bodo v štafetah merili v obeh konkurencah. Tu se pokaže prava moč reprezentanc, prednjačijo pa v norveškem, nemškem in francoskem taboru. Nastopili bosta tudi obe slovenski štafeti.
Zemlja se je že petkrat soočila z apokaliptičnimi dogodki. Kataklizme, ki so z obličja planeta pometle skoraj vse oblike življenja, so vsakič prizanesle le peščici vrst, te pa so vzpostavile nov svet. Dokumentarna oddaja med drugim z grafičnimi animacijami prikliče okolja, živali in rastline teh prazgodovinskih svetov in poskuša pojasniti vzroke posameznih usodnih trenutkov v Zemljinem razvoju.
PREHISTORIC WORLDS / Francija / 2019 / Režija: Alexis de Favitzki
Prijetna, rahlo trpka in predvsem odlično odigrana komična drama o žalosti in ponovni sreči.
Po smrti žene se Bill in njegov sedemnajstletni sin Wes iz majhnega kraja preselita v večje mesto, kjer naj bi začela na novo. Medtem ko se privajata na novo življenje in si še vedno celita duševne rane, najdeta nekaj tolažbe v obetih za novo ljubezen. Wes spozna Lacy, vase zaprto in odločno dekle, katere skrivnostna osebnost pritegne fantovo pozornost; Bill pa sreča Carine, sočutno in elegantno učiteljico, katere pretekle osebne težave so odsev njegove tragedije. Oba nova odnosa sta na preizkušnji, Bill in Wes se oddaljita in potem znova zbližata, medtem ko odkrivata svoj pravi jaz in spoznavata, da se iz težkih izzivov lahko vselej rodi ljubezen.
Originalni naslov: BACHELORS
Leto produkcije: 2017
Država: ZDA
Žanr: komična drama
Režija: Kurt Voelker
Scenarij: Kurt Voelker
Igrajo: J.K. Simmons, Jean Louisa Kelly, Odeya Rush, Julie Delpy
Iztok Mlakar je pri Založbi ZKP RTV Slovenija pred dobrimi 30 leti izdal prvenec, legendarno kaseto Štorije in baldorije in poslej tudi ostale avtorske albume. Ob 50. obletnici ZKP RTV Slovenija je legendarni Mlakarjev album izšel z restavriranimi posnetki in arhivsko dokumentacijo na vinilni plošči z oštevilčeno naklado. Izdajo vinilke Štorije in baldorije ob dvojnem jubileju so založba, Ježkov nagrajenec Iztok Mlakar in Val 202 pospremili in s posebnim koncertom.
Mlakar v pesmih poje o večnih temah kot so ljubezen, minevanje in smrt, pa tudi o življenjskih radostih (vino, dobra domača hrana) in boju malega človeka za pravičnost, v besedilih pa prepoznamo tudi številne elemente socialistične družbene ureditve poznih osemdesetih let nekdanje Jugoslavije, ki so predstavljeni na humoren, a pronicljiv način. Večina pesmi je zapeta v primorskem, natančneje goriškem narečju, nekatere pa tudi v cerkljanskem (“Pubi, usidma se”, “Var’se, čeča”, “Očenaš”, “Ajnglc”). Narečna besedila dajejo njegovim pesmim poseben čar, kljub narečju pa se v Iztokovih pesmih zrcali splošen slovenski narodni značaj.
