Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

Drago Štoka sodi med najvidnejše predstavnike slovenske skupnosti v Italiji. Rojen je leta 1937 na idiličnem Kontovelu nad Tržaškim zalivom, v vasi, ki je bila takrat še povsem slovenska.
Živo se spominja složnega predvojnega življenja v času fašizma in razdora, ki ga je tudi v te kraje prinesla komunistična revolucija. Komunisti so verne ljudi označili za sovražnike in manjvredne, potem pa so se zaradi resolucije Informbiroja leta 1948 sprli komunisti sami.
Razdelili so se na titovce in tiste, številčnejše, ki so ostali zvesti Stalinu. Slednji so hitro odpadli iz slovenskih šol in bili kasneje za narodno skupnost večinoma izgubljeni. Po končani klasični gimnaziji v Trstu je Štoka najprej v Ljubljani študiral slavistiko, a so ga zaradi zvestobe katoliškemu slovenstvu tako ovirali, da se je vrnil v Trst, doštudiral pravo in postal cenjen odvetnik.
Veliko svoje življenjske energije je posvetil delovanju v edini slovenski stranki v Italiji – Stranki slovenska skupnost. Boril se je za samostojno politično nastopanje Slovencev in bil kar štirikrat izvoljen za deželnega poslanca. V letih 2006 do 2015 je bil predsednik Sveta slovenskih organizacij. Že od začetka svojega političnega delovanja je iskal stike in povezave s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Bil je amaterski igralec in avtor več knjižnih del. Njegovo pričevanje je iskrena življenjska zgodba zavednega Slovenca na robu našega narodnega ozemlja in hkrati zgled za naš čas.
Štokovo pričevanje odlikuje niz zanimivih življenjskih izkušenj in podrobnosti, pripoved pa obogati tudi njegova soproga, ki prihaja iz furlanskega okolja.

Bridka in hudomušna zgodba o odraščanju majhne deklice v medvojni in povojni Latviji.

Bille je ustvarjalna deklica, ki odrašča na latvijskem podeželju v 30. letih 20. stoletja. Hrepeni po mamini ljubezni, je bistra in nadarjena, a zdi se, da tega nihče v njeni družini ne ceni. Dekletce se prebija skozi leta odraščanja, svet odraslih pa jo vedno znova razočara. Zanese se lahko predvsem nase in na svojo bujno domišljijo.

Gre za natančno priredbo delno avtobiografskega romana latvijske pisateljice, pesnice, esejistke in nominiranke za Nobelovo nagrado Vizme Belševice. Roman velja za eno najpomembnejših del latvijske književnosti 20. stoletja, saj obravnava politično najbolj nemirno obdobje v zgodovini te baltske države: sprehodi se skozi sovjetsko (1940–1941), nacistično (1941–1945) in povojno stalinistično Latvijo.

Izvirni naslov: BILLE / Latvijski film, 2019 / Režija: Inara Kolmane / Scenarij: Vizma Belševica (roman), Arvis Kolmanis / Igrajo: Ruta Kronberga, Elina Vane, Arturs Skrastins

V soboto se bodo tekačice in tekači pomerili na zadnjem letošnjem sprintu, ki ga bodo tekli v klasični tehniki. Pri ženskah se za mali kristalni globus borita Švicarka Fähndrichova in lanska zmagovalka, Švedinja Dahlqvistova, pri moških pa je nesporni favorit Norvežan Klæbo, ki je letos nanizal že 17 zmag.

V prvi pomladanski oddaji preizkusimo Volkswagnov električni kombi, s katerim na parkirišču nismo imeli miru. Predstavimo vam lexusa z volanskim obročem, ki ni več okrogel. Mercedesa zaklenemo s telefonom. Primerjamo prvega in petega priusa, oddajo pa zaokroži električni nissan na bencin.

*****

Dokumentarni film Golica je zgodba o sloviti instrumentalni skladbi, ki je po nekaterih navedbah največkrat izvajana skladba na svetu.

To je zgodba o dobri dve minuti dolgi pesmi, ki se je porodila na nočnem delu v tovarni in naredila neverjetno pot po plesiščih, koncertnih dvoranah ter radijskih in televizijskih postajah ter tudi skoraj šestdeset let po nastanku ostala živa v vseh mogočih priredbah.
Igrano-dokumentarni film kar se da zvesto obnavlja zgodbo Golice skozi pripoved osrednjih akterjev ter njunih najbližjih sodelavcev. To je tudi zgodba o enem od evropskih najprepoznavnejših narodno zabavnih ansamblov, o Ansamblu bratov Avsenik. Slavko Avsenik je skupaj z bratom Vilkom in svojimi muzikanti uvedel lasten slog in postal glasbeni pojem. Film je tudi zgodba o razvoju narodno zabavne glasbe v drugi polovici prejšnjega stoletja v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji, o nastajanju zabavne glasbene industrije in njenem razvoju prek industrije plošč. Je zgodba o družini, v kateri kraljuje glasba, je zgodba o ljudeh, ki jim je ansambel bratov Avsenik igral, je zgodba o napornih turnejah, ki si jih ne moremo več predstavljati. Je zgodba o radiu in o iskanju tistega posebnega zvena. Vse to ob zaradi ene same pesmi, ki jo lahko ponovimo neštetokrat in vsakokrat zazveni kot nova.

Aldo Kane, ki je bil deset let komandos pri britanskih kraljevih marincih, se zdaj posveča urjenju enot za boj proti divjim lovcem. Razkrinkati hoče nezakonito trgovino s tigri v jugovzhodni Aziji. Kitajske oblasti sicer zatrjujejo, da varujejo prostoživeče tigre, in zato prepovedujejo izdelke, povezane s tigri, a prav na Kitajskem zaužijejo največ tigrov na svetu. Povpraševanje po tako imenovanih luksuznih izdelkih, kot je vino iz tigrovih kosti, pa narašča. Zato ponekod tigre celo vzrejajo na farmah, ki delujejo pod krinko živalskih vrtov. Odrasle tigre tako iz Tajske čez Laos izvažajo v Vietnam in na Kitajsko.

TIGERS: HUNTING THE TRAFFICKERS / Velika Britanija / 2020 / Režija: Laura Warner

Zadnji film španskega mojstra Almodovarja poleg izvrstne igralske zasedbe odlikuje tudi zanimiv žanr – zmes melodrame in politično angažiranega filma.

Ženski v pričakovanju poroda si delita bolniško sobo. Obe sta samski in zanosili sta nenačrtovano. Janis, fotografinja srednjih let, se veseli otroka, odraščajoča Ana, ki zanositev obžaluje, pa je prestrašena in negotova. Še posebej zato, ker dvomi, da ji bo mati, ambiciozna igralka, pri tem pomembnem življenjskem dogodku v pomoč. Janis v želji, da bi Ano opogumila, načne pogovor, in med bodočima mamicama se splete tesna vez. Novo prijateljstvo močno zaznamuje njuni življenji: Ani pomaga pri spoprijemanju z negotovo prihodnostjo, Janis pa pri predelovanju težavne družinske preteklosti.

Originalni naslov: MADRES PARALELAS
Leto produkcije: 2021
Država: Španija, Francija
Žanr: drama
Režija: Pedro Almodovar
Scenarij: Pedro Almodovar
Igrajo: Penelope Cruz, Aitana Sánchez-Gijón, Israel Elejalde, Milena Smit, Rossy de Palma

Rudi Bučar je izjemen folk glasbenik s prepoznavno interpretacijo. S svojim glasbenim ustvarjanjem ohranja in plemeniti istrsko ter primorsko kulturno dediščino. Po dobrem desetletju ustvarjanja je občinstvu Istro, Primorsko ter njene glasbene korenine ter družbeni naboj predstavil tudi v prestolnici in sicer s posebej za to priložnost okrepljeno zasedbo Istrabendom XL.
Poleg stalnih glasbenih sodelavcev harmonikarja Janeza Dovča, tubista Gorana Krmca in glasbenega producenta Gabra Radojeviča so se mu na odru pridružili še Robert Pikl, Anže Langus Petrović, Boštjan Grabnar, Mitja Bobič, Jure Rozman, Lea Sirk in Frčafele. Repertoarno pa so koncert obogatili tudi gosti: Peter Lovšin, Zdenko Cotič in Matevž Šalehar Hamo.